S svojimi izjavami je Lukašenko verjetno upravičil neslavni naziv zadnjega evropskega diktatorja, kar mu zaradi njegovega vladanja s trdo roko in zatiranja človekovih pravic očitajo številni na Zahodu.

Čeprav je Lukašenko kmalu po bombnem napadu na podzemni železnici 11. aprila oznanil, da je napad pojasnjen, je zdaj priznal, da ni nobenih indicev o tem, kdo je v ozadju napada.

"Doslej nismo našli nobenih povezav, ki bi vodile do kriminalcev ali banditov ali politikov," je dejal Lukašenko in ob tem dodal, da mora biti cilj, da se to ne bo nikoli ponovilo.

Med tremi osumljenci za napad sta po njegovih besedah dva, ki prihajata iz dobrih družin, in eden, ki je prestopnik. Glavni osumljenec naj bi bil član Beloruske republikanske mladinske zveze, ki jo podpira država.

Sovražniki na vseh straneh
V triurnem nagovoru ljudstvu je Lukašenko za številne težave v Belorusiji okrivil sovražnike države, ki so navzoči vsepovsod.

"Sami smo odgovorni. Na predvečer volitev smo dopustili toliko demokracije, da je vsakomur, tako tebi kot meni, postalo slabo. Bilo je toliko demokracije, da si lahko bruhal," je o lanskih predsedniških volitvah dejal Lukašenko, ki je predsednik Belorusije od leta 1994.

"Ne bo jim uspelo, da bi uničili našo državo. Vsako peto ali 25. kolono bomo uničili in to nas ne dela za diktaturo," je opozoril 56-letni Lukašenko in dodal, da je država pod ogromnim pritiskom.

Med belorusko opozicijo in tudi drugod se pojavljajo domneve, da za napadom v Minsku dejansko stojijo agenti beloruske tajne službe KGB, ki naj bi uprizorili napad, da bi lahko nezadovoljno prebivalstvo prestrašili s krvavim državnim nasiljem.