Maratonski 12-urni pogovori naj bi se vrteli tudi okoli vprašanja v Franciji ne prav pogostih referendumov, a opozicije Macron ni prepričal.

Macron je voditelje strank na pogovore povabil z besedami, da želi odkrito razpravo o tem, kako bi lahko skupaj delovali za blagor volivcev. V pismu politikom z vseh polov, od skrajne levice do skrajne desnice, je obljubil sodelovanje pri pisanju novih zakonov, po potrebi pa tudi organizacijo referendumov – v Franciji redko uporabljenega političnega instrumenta, ki za aktualne oblastnike večkrat ni prinesel želenega učinka.

Na vabilo so se odzvali vsi predsedniki strank, ki so nato v pariškem predmestju Saint-Denis kar 12 ur sestankovali za zaprtimi vrati in brez telefonov. Po zaključku davi okrog 3. ure je predsednikov urad napovedal, da bo Macron poslal pismo s povzetkom pogovorov in predlogi delovnih področij pred novim krogom pogovorov, ki da predstavljajo "pomemben trenutek enotnosti in odgovornosti".

A glede na odzive drugih sodelujočih francoski predsednik sogovornikov za zdaj ni prepričal. Eric Ciotti, predsednik konservativnih Republikancev – Macronovih najbolj verjetnih političnih zaveznikov – je za medije po sestanku izrazil skepticizem, češ da ne ve, kam bo vse to vodilo. Je pa po poročanju francoske tiskovne agencije AFP menil, da je do pogovorov prišlo ob pravem času.

Ostrejši je bil koordinator skrajno leve Nepokorne Francije Manuel Bompard, ki je v izjavi za France Info menil, da je bilo "groteskno" preživeti 12 ur pogovorov, ne da bi pri tem dobili kakršne koli resne odgovore in konkretne napovedi, "ko pa vemo, s kakšnimi težavami se država danes spopada".

Med drugim naj glede na poročanje francoskih medijev sploh ne bi bilo govora o referendumih, za katere si prizadevata tako levica kot desnica – prva si želi glasovanja, s katerim bi odpravili nepriljubljeno pokojninsko reformo, druga pa referenduma o migracijah.

Je pa predsednikova stran ponudila alternativo – glasovanje v obliki niza vprašanj z več možnimi odgovori, ki bi zadevala različne teme. Tovrstno posvetovanje, ki ne bi bilo zavezujoče, so poimenovali preferendum, a ideja sproža številna vprašanja. Med drugim strokovnjaki za ustavo poudarjajo nejavnosti glede zakonitosti in dejanskega vpliva glasovanj.

Macron je bil lani izvoljen za drugi mandat na čelu države, na parlamentarnih volitvah, ki so sledile, pa je izgubil večino v parlamentu. Doslej je njegova vlada za sprejemanje zakonov sklepala posamična zavezništva ali pa jih spravila skozi glasovalno sito s pomočjo vezave na zaupnico.

A kot piše AFP, ostro zavračanje na koncu vendarle sprejete pokojninske reforme, junijski izgredi in Macronova nezmožnost, da z desnico doseže dogovor glede sprememb zakonodaje o priseljevanju, kažejo, da tovrstna metoda ne deluje več.