Ustava, ki je tarča ostrih kritik tako doma kot v tujini, naj bi po besedah premierja Viktorja Orbana odpravila še vedno navzoče ostanke komunizma na Madžarskem. A številni opozarjajo, da bo v resnici zapečatila postopno razgradnjo demokracije v državi, ki se je začela s prepričljivo zmago desnousmerjenega Fidesza na parlamentarnih volitvah leta 2010, ki ima v parlamentu dvotretjinsko večino.

Od današnjega dne, ko je na Madžarskem začela veljati nova ustava, ima ta država med drugim tudi novo uradno ime - na obmejnih tablah ne piše več "Magyar Köztarsasag" (Republika Madžarska), temveč "Magyarorszag" (Madžarska).

Nenavadna je že sama dikcija dokumenta. Začenja se s prvo vrstico himne "Bog blagoslovi Madžarsko", nadaljuje s sklicevanjem na "sveto krono", poziva k ohranitvi duhovne enotnosti madžarskega naroda ter izpostavlja, da narod skupaj drži krščanstvo. Po mnenju nekaterih naj bi odpirala pot krčenju manjšinskih pravic in s tem, ko terja zaščito v tujini živečih Madžarov, netila morebitne spore z drugimi državami.

Ustava na novo ureja vrsto področij, med drugim centralno banko in javne finance, ustavno sodišče, organizacijo sodstva in državnega tožilstva ter volilno zakonodajo. Ta so bila dodatno opredeljena s posebnimi zakoni, ki jih je v preteklih mesecih, še posebej intenzivno pa v preteklih dneh, potrjevala Fideszova parlamentarna večina.

Predsednik države lahko po novem razpusti parlament, če ta do 31. marca ne sprejme proračuna za tekoče leto. Dokler javni dolg ne pade pod 50 odstotkov BDP-ja, lahko poslanci sprejmejo le proračun, ki ne predvideva novega zadolževanja (to pravilo bo sicer začelo veljati šele leta 2016), poleg tega pa mora proračun odslej potrditi še novi proračunski svet.

Orbanova prijateljica na vrh sodstva
Sodni sistem je z novo ustavo in zakoni doletela cela vrsta spornih sprememb - vrh sodstva po novem predstavlja nacionalni sodni urad, ki ima široka pooblastila in na čelo katerega je bila za devetletni mandat pred kratkim izvoljena Orbanova tesna prijateljica, število ombudsmanov pa se je s štirih skrčilo na enega.

Za dodatno razburjenje je poskrbelo petkovo sprejetje ustavnega amandmaja, ki zdajšnjim socialistom (MSZP) pripisuje odgovornost za zločine nekdanjega komunističnega režima. Prav tako v petek je bil sprejet tudi skrajno sporen zakon, ki po mnenju analitikov spodkopava neodvisnost centralne banke in povečuje vpliv vlade na monetarno politiko.

Velja še omeniti, da bo nova ustava s tem, ko uvaja celo vrsto šest-, devet- in celo dvanajstletnih mandatov, močno otežila delo prihodnji vladi. Če ta v parlamentu ne bo razpolagala z dvotretjinsko večino, pa bo imela v veliki meri zvezane roke, saj ustava za številne ključne odločitve po novem zahteva dvotretjinsko podporo.

Kritike na račun ustave - vsebinske, a tudi zaradi nepreglednega procesa sprejemanja brez dialoga z opozicijo - so poleg madžarske opozicije in borcev za človekove pravice izrekle številne države in mednarodne organizacije, od EU-ja in Sveta Evrope do Beneške komisije, Amnesty International in ZDA.

Poleg že omenjenega je šel plaz kritik na račun tega, da je dokument diskriminatoren do nekristjanov, da krši temeljne človekove pravice pri vprašanjih, kot so splav, istospolne poroke in zaporne kazni - med drugim namreč ščiti človeško življenje od spočetja naprej, zakonsko zvezo izrecno opredeljuje kot zvezo med moškim in žensko ter uvaja dosmrtno zaporno kazen brez kakršne koli možnosti vnaprejšnje izpustitve -, in da preprečuje uvedbo evra.