Če bi vse papirje, ki so bili zbrani med nadziranjem ljudi v komunistični Madžarski, postavili drug zraven drugega, bi jih bilo skupaj za okoli 20 kilometrov. Foto: MMC RTV SLO
Če bi vse papirje, ki so bili zbrani med nadziranjem ljudi v komunistični Madžarski, postavili drug zraven drugega, bi jih bilo skupaj za okoli 20 kilometrov. Foto: MMC RTV SLO

Predlog zakona predvideva, da bi imel vsak, ki je bil predmet preiskave in nadzora, pravico oblasti zaprositi, da se poročilo o njem uniči.

Zgodovinarji predlog zakona označujejo kot slab in menijo, da se z njim spodkopava sposobnost države, da se spoprime s svojo preteklostjo.

Vlada premierja Viktorja Orbana po drugi strani trdi, da z omenjenim zakonom madžarskim državljanom daje možnost izbire; tisti, ki bi take dokumente morda želeli ohraniti za potomce, lahko to tudi naredijo.

"Nemoralni dokumenti nemoralnega režima"
"Država, v kateri obstaja vladavina prava, ne more hraniti podatkov, zbranih na neustaven način, ker so to nemoralni dokumenti nemoralnega režima," je sporočilo madžarsko pravosodno ministrstvo.

Po nekaterih ocenah naj bi v času komunističnega režima na Madžarskem nadzorovali okoli 1,6 milijona ljudi. Po navadi so imeli sosedje, prijatelji in sorodniki nalogo, da sledijo in dajejo informacije o osebah, ki jih je tajna služba označila za sumljive.

V času komunizma na Madžarskem med letoma 1948 in 1990 se je komunistična partija pri svojem vladanju v veliki meri zanašala na aparat državne varnosti in tajne službe.