Pri slovenskem Falconu 2000EX gre za manjše letalo od malavijskega falcona 900EX. Foto: BoBo
Pri slovenskem Falconu 2000EX gre za manjše letalo od malavijskega falcona 900EX. Foto: BoBo

Nekdanji malavijski predsednik Bingu wa Mutharika se je za nakup razkošnega letala odločil, ker naj bi ustrezal njegovemu statusu, pa tudi letenje z njim naj bi bilo cenejši od komercialnih poletov.

A zaradi zapravljivega in nepotrebnega nakupa se je predsednik zapletel v spor z donatorskimi državami, ki zagotavljajo kar 40 odstotkov proračuna, zaradi česar je država znašla skoraj na robu bankrota.

Velika Britanija, ki je največja donatorka revne podsaharske države, je močno kritizirala nakup in nemudoma zmanjšala pomoč za skoraj pet milijonov evrov.

Wa Mutharika je zaradi srčnega napada umrl aprila lani in nasledila ga je Joyce Banda, ki si je prodajo predsedniškega letala postavila za eno od svojih prednostnih nalog. Vzdrževanje in zavarovanje letala je malavijske oblasti stalo okoli 300.000 dolarjev na leto.

Za 14-sedežno trimotorno letalo Dassault Falcon 900EX so prispele tri ponudbe in vlada v Lilongweju se je odločila za družbo Bohnox Enterprise Ltd Deviških otokov, ki je ponudila 15 milijonov dolarjev.

Da bi rojakom pokazala, da misli resno z varčevanjem, si je Banda lani ob prihodu na oblast znižala plačo za 30 odstotkov in napovedala odprodajo 35 avtomobilov mercedes benz iz predsedniškega voznega parka.

A začetna priljubljenost predsednice med prebivalci je splahnela, predvsem zaradi od Mednarodnega denarnega sklada (IMF) podprte devalvacije domače valute, ki je inflacijo ponesla na 35 odstotkov na letni ravni.

Slovenski falcon ne gre v prodajo
Vladnega letala se želimo znebiti tudi v Sloveniji, a neuspešno, saj se za 12-sedežni dvomotorni Falcon 2000EX, ki ga je leta 2001 slovenska vlada kupila za 33 milijonov dolarjev, v več kot desetih letih ni našel kupec, zato ga je zdaj v upravljanje prevzela slovenska vojska.

Nazadnje ga je vlada skušala prodati avgusta lani, a se ni našel ponudnik, ki bi bili zanj pripravljen odšteti 12,6 milijona evrov (16,3 milijona dolarjev). V začetku maja je vlada odločila, da bo s podjetjem iz Švice sklenila pogodbo za dveletno vzdrževanje, kar nas bo do konca leta 2014 stalo 660.000 evrov.