Proteste, ki zadnjih nekaj let spremljajo zasedanja skupine G-8, spremljajo cele trume policistov, ki se s protestniki pogosto zapletejo v nepotrebne in preveč nasilne spopade. Foto: EPA
Proteste, ki zadnjih nekaj let spremljajo zasedanja skupine G-8, spremljajo cele trume policistov, ki se s protestniki pogosto zapletejo v nepotrebne in preveč nasilne spopade. Foto: EPA
Zasedanje voditeljev skupine G-8
Okoli majhne okrogle mize se sklepajo posli za ves svet. Foto: Reuters
Policija se protestnikov, da bi jih utišala in pregnala, pogosto loti tudi z vodnimi topovi. Foto: EPA
George Bush in Tony Blair
George Bush in Tony Blair, ki se v imenu svojih držav zadnjih nekaj let udeležujeta zasedanj skupin G-8, sta postala prava prijatelja in zaveznika, kar je bilo videti tudi v vojni v Iraku. Foto: Reuters

Skupina industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije G-8 je mednarodni forum, kjer se vsako leto srečujejo voditelji Kanade, Francije, Nemčije, Italije, Japonske, Velike Britanije, ZDA in Rusije. Forum ima zelo ohlapno strukturo in ga ne moremo poimenovati organizacija, je pa eden najpomembnejših in najmočnejših mednarodnih forumov, ki se ukvarja s svetovnimi vprašanji, saj države članice skupaj obsegajo približno 65 odstotkov svetovnega gospodarstva.

Dejavnosti skupine G-8 vključujejo konference in srečanja, ki potekajo vse leto, vrh pa doživijo enkrat na leto, ko se srečajo voditelji vseh osmih držav. Na srečanjih so tudi predstavniki Evropske komisije. Vsako leto predsedovanje skupini prevzame ena izmed članic, predsedujoči pa določi letno agendo skupine in gosti letno srečanje. Letos je gostiteljica nemška kanclerka Angela Merkel, voditelji pa zasedajo v dobro zastraženem Heiligendammu.

Ideja za G-8 se je rodila v Franciji
Prvič so se voditelji industrijsko najmočnejših držav, takrat jih je bilo šest, sestali leta 1975 v francoskem Rambouilletu, danes pa srečanje voditeljev pomeni vrhunec letnega predsedovanja vsake države. Na zasedanjih voditelji razpravljajo o celem spektru svetovnih vprašanj - o gospodarstvu, zunanji in varnostni politiki, o razvojnih vprašanjih in pomoči nerazvitim in državam v razvoju ter o vse bolj aktualnih podnebnih spremembah in skrbi za okolje.

Zasedanja ne minejo brez množičnih protestov
Vsakoletno zasedanje skupine G-8 spremljajo množični protesti, ki se jih udeležujejo goreči nasprotniki politike velesil in njihovih voditeljev. Kritiki skupini G-8 očitajo, da predstavlja zgolj interese elitne skupine industrijskih držav, ki se na težave in potrebe preostalega sveta ne ozirajo.

Najbolj glasne kritike letijo na to, da je ravno teh osem držav najbolj odgovornih za svetovne težave, kot so revščina v Afriki in drugih državah v razvoju, ki je posledica predvsem velikega državnega dolga in nepravične trgovinske politike, odgovorni so za globalno segrevanje ozračja zaradi prevelikega vnosa toplogrednih plinov v ozračje, premalo pomoči pa namenjajo okuženim z virusom HIV ali obolelim za aidsom. Pogosto se na seznamu protiglobalistov znajdejo tudi vojna v Iraku, svetovna varnost po terorističnih napadih in neuspeh mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu.

Neenakomerno razporejeno članstvo
Obtožbe skupini G-8 so naperjene tudi članstvu v organizaciji. Najglasnejše so kritike izključenje Kitajske iz skupine, saj tako ne pomeni več dejanske koncentracije svetovne gospodarske moči, zadnji podatki Svetovne banke pa kažejo tudi, da je Kanado na osmem mestu največjega svetovnega gospodarstva že prehitela Španija. Pomanjkanje predstavnikov "svetovnega juga" daje vtis, da je skupina G-8 le ustanova, ki le utrjuje zahodno gospodarsko prevlado.

Pozitiven odnos do globalizacije, ki ga imajo države skupine G-8, je v zadnjih letih sprožilo nasilen odgovor nasprotnikov, izgredi pa pogosto zasenčijo sama zasedanja. Nasilje je za sabo potegnilo poostrene varnostne ukrepe, zadnja leta tako zasedanja spremlja prava varnostna ograja policistov in vojakov, ki protestnike ločuje od svetovnih voditeljev.

Brina Tomovič