Finančna ministrica Maria Fekter se je od lokalne političarke prebila do najvplivnejše Avstrijke.

Znana po svoji neposrednosti in odkritosti je Fekterjeva že povzročila nekaj sivih las evropskim kolegom, predvsem ko je šlo za tako občutljive teme, kot je reševanje krize v območju evra, kjer lahko vsaka nepremišljena izjava dodobra pretrese finančne trge in sproži verižno reakcijo z usodnimi posledicami.

"V avstrijski zvezni politiki sem že 22 let in naučiš se sprejemati kritike ... včasih zelo zlobne kritike," pravi 56-letna političarka in pojasnjuje, da "s teboj kot žensko ravnajo brutalneje kot pa v primeru moških". "A s tem lahko živim," je odločna.

Fekterjeva je na položaju finančne ministrice kot članica Ljudske stranke, ki je v krhki vladni koaliciji s socialdemokrati. Sama si želi, da bi se je spominjali po tem, da je avstrijske finance spravila v red, reformirala davčni sistem in pomagala pri stabilizaciji evrskega območja. Prav njena odločnost je okrepila glas Avstrije na evropskem prizorišču, čeprav je nekajkrat zaradi svojih izjav izpadla kot nevešča diplomatskega jezika.

Sama zavrača kritike in trdi, da so njene izjave pogosto napačno citirane ali pa jih njeni nasprotniki celo namenoma navajajo zunaj konteksta. Julija je tako razjezila italijanskega premierja, ko je izjavila, da bo morala Italija zaradi visoke cene zadolževanja zaprositi za pomoč. Mario Monti je njene izjave označil za "popolnoma neprimerne".

Še prej, marca letos, je zaradi nje izgubil živce predsednik evrske skupine Jean-Claude Juncker, ki predseduje srečanjem držav članic območja skupne evropske valute. Avstrijska ministrica je namreč novinarje seznanila z dogovorom o zvišanju vrednosti skupne posojilne zmožnosti, še preden je dogovor oznanil Juncker.

Pozneje se je opravičila za izjavo, a se vseeno še bolj zapletla, ko je dejala, da je bil Juncker zbegan zaradi bolečin, ki so mu jih povzročali ledvični kamni. Avstrijski mediji so jo takoj "opozorili", da je s svojo kritiko posegla preveč v zasebnost. Zaradi teh incidentov so jo časopisi v sosednji Nemčiji označili za "čarovnico z juga", medtem ko se v Bruslju že šalijo na njen račun.

Od poslov do politike
Vseeno uživa zaupanje evropskih kolegov, saj se je pridružila državam, ki so zagovarjale finančno pomoč za prezadolžene članice, zaradi česar je morala od avstrijskih strank požreti marsikatero grenko na svoj račun, ki so ji očitale izdajo in zapravljanje denarja avstrijskih davkoplačevalcev.

Čeprav jo je politika zanimala od majhnih nog, pa si je najprej želela študirati umetnost. Njene načrte je spremenila nesrečna smrt brata v prometni nesreči, zaradi česar je potem na njo padlo vodenje družinskega podjetja, ki se je ukvarjalo z gradbeništvom. Končala je študij prava in ekonomije in se leta 1986 zaposlila v družinskem podjetju, kjer je dobila, tako danes pravi sama, izkušnje iz prve roke za svoje politične razprave. Istega leta je vstopila v lokalno politiko.

V parlament je bila prvič izvoljena leta 1990 in se je hitro povzpela do položaja državne sekretarke za turizem na gospodarskem ministrstvu. Leta 2008 je postala notranja ministrica in se s trdo roko lotila kriminala in nezakonitega priseljevanja. Finančna ministrica je postala lani, ko se je njen predhodnik umaknil zaradi bolezni.

Vzdevek "edini moški v avstrijski vladi" si je nadela sama, ko je dobila vabilo na nek dogodek, ki je bilo naslovljeno na gospoda Fekterja. Sama se nima za neko vplivno predstavnico ženskega gibanja, a je bila vseeno užaljena. "Starejša kot sem, bolj feministična postajam, a nisem klasična feministka," pojasnjuje Fekterjeva, ki se sicer v javnosti nikoli ne pojavlja v družbi moža.