Trump je poskrbel za novo razburjenje, ko je v nekaj minutah za ameriške medije v ovalni pisarni komentiral več ločenih stvari. Ponovil je, da Palestinci, ki živijo v Gazi, nimajo druge alternative, kot da zapustijo Gazo. Dodal je, da bi si želel, da bi jih sprejele sosednje države, kot sta Jordanija in Egipt ali tudi druge države v regiji. Rad bi videl dogovor o "trajni preselitvi ljudi v lepe domove, kjer bodo lahko srečni in kjer jih ne bodo streljali ali ubijali".

"Tam je pravo razdejanje. Če bi lahko našli pravo zemljišče ali več zemljišč in jim z veliko denarja tam zgradili nekaj res lepih krajev, bi bilo to v redu. To bi bilo veliko bolje kot vrnitev v Gazo," je dejal novinarjem pred srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, ki bo prvi tuji voditelj, ki bo v novem Trumpovem mandatu obiskal Belo hišo.

Arabske države in palestinska uprava so to idejo pred dnevi že zavrnile, nekateri so jo primerjali z etničnim čiščenjem.

Nič sredstev za UNRWA

Trump je ob tem podpisal izvršni ukaz, s katerim ZDA nadaljujejo prekinitev ameriškega financiranja Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). ZDA so financiranje omenjene agencije začasno ustavile že lani, ko je bil predsednik ZDA še Joe Biden, potem ko je Izrael več zaposlenih v agenciji obtožil, da so sodelovali v Hamasovem napadu na Izrael sedmega oktobra. Več preiskav je nato prišlo do sklepa, da Izrael za svoje obtožbe ni ponudil dokazov. Kljub temu je ameriški kongres uradno ustavil vse donacije agenciji najmanj do marca leta 2025.

Trumpova administracije je že v prvem mandatu, leta 2018, nehala financirati UNRWA. To odločitev je Biden leta 2021 spremenil.

ZDA so bile vrsto let glavni donator UNRWA-ja, letno so tej agenciji namenile med 300 in 400 milijoni dolarjev.

Umik ZDA iz sveta ZN-a za človekove pravice

Trump je ob tem podpisal tudi izvršni ukaz, s katerim je ZDA umaknil iz sveta Združenih narodov za človekove pravice. Enako je storil že leta 2018, tudi to odločitev je tri leta pozneje spremenila Bidnova administracija.

V Guantanamu pričakujejo prve izgnane prebežnike iz ZDA

Ameriška vojska je medtem v Guantanamu na Kubi začela postavljati šotore za sprejem prve skupine prebežnikov, ki jih je iz ZDA izgnala Trumpova vlada, poroča CNN. Pravniki ministrstva za domovinsko varnost in Pentagona naj bi medtem šele ugotavljali, ali je tovrsten izgon sploh zakonit.

Trump je po prevzemu oblasti podpisal izvršni ukaz za selitev več deset tisoč nezakonitih priseljencev iz ZDA. Ameriško taborišče Guantanamo na Kubi ima manjši urad za sprejem migrantov ali priseljencev, vendar še zdaleč ne v obsegu, kakršnega želi Trump.

Njegov načrt o izgonu nezakonitih priseljencev odpira tudi številna pravna vprašanja, saj ni jasno, kakšni zakoni bodo veljali za izgnane ljudi, koliko časa jih bodo lahko tam pridržali ter v kakšnih razmerah. Kljub nejasnostim naj bi bil prvi polet danes že na poti do Guantanama.

Trumpov novi obrambni minister Pete Hegseth je v ponedeljek med obiskom južne meje ZDA dejal, da je Guantanamo idealen kraj za izgnane kriminalce, vendar pa za zdaj ni jasno, koga vse nameravajo poslati tja.

Taborišče Guantanamo na Kubi je bilo ustanovljeno po terorističnih napadih 11. septembra 2001 z namenom, da bi osumljene teroriste lahko zaprli brez sojenja pred ameriškimi sodišči. ZDA so tam zadrževale več sto osumljencev iz različnih delov sveta, vendar pa so pozneje veliko večino izpustili, ker so bili nedolžni.

Obstoječi center za sprejem migrantov v Guantanamu ima prostora za manj kot 200 ljudi, Trump pa je govoril, da jih bodo tja poslali 30.000.

Trump meni, da si tudi druge države želijo sprejeti ameriške kriminalce

Trump je ob tem komentiral ponudbo salvadorskega predsednika Nayiba Bukeleja, ki je v ponedeljek v pogovorih z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiem ponudil, da lahko Salvador v svoje zapore sprejme nevarne obsojence iz ZDA, tudi tiste, ki so ameriški državljani. Trump je dejal, da "bi bilo v redu, če bi ameriške kriminalce dali v zapore v druge države". Ob tem je izrazil prepričanje, da obstaja še več držav, ki bi bile pripravljene sprejeti ameriške zapornike.

Ukinitev agencije za mednarodno humanitarno pomoč USAID?

Trump se je v pogovoru z novinarji v ovalni pisarni dotaknil tudi drugih tem. Dejal je, da "misli, da bo zaprl" Ameriško agencijo za mednarodni razvoj (USAID), saj naj bi jo njegova administracija združila z zunanjim ministrstvom. S tem bi zmanjšali število zaposlenih v agenciji in sledili njegovi mantri "America First". To nalogo je zaupal milijarderju Elonu Musku. Trump je Muska pohvalil, da opravlja "odlično delo" in da je v agenciji USAID "veliko goljufij". Trump je na dopust že pred dnevi poslal 600 zaposlenih v agenciji, v kratkem pa namerava o tem obvestiti še 1400 uslužbencev.

Gre za humanitarno agencijo, ki v okviru ZDA vsako leto različnim območjem po svetu nameni več milijard dolarjev. Gre tako za pomoč na konfliktnih območjih, sredstva za opolnomočenje žensk, za boj proti nalezljivim boleznim ...

Ukiniti želi ministrstvo za izobraževanje

Predsednik ima v zobeh tudi ministrstvo za izobraževanje. Napovedal je, da bi si želel, da bi lahko z izvršnim ukazom to ministrstvo ukinil. "Za enega učenca porabimo več sredstev kot katera koli druga država na svetu, a smo na dnu lestvice. Na lestvici smo zelo slabo uvrščeni. Želim, da bi zvezne države vodile šole," je dejal. Dodal je, da bo pri uvajanju teh sprememb sodeloval s kongresom in sindikatom učiteljev.

Tudi te spremembe bi utegnile spadati pod okrilje novoustanovljenega urada za vladno učinkovitost, ki ga vodi Musk.

"Musk si je prisvojil skoraj sedem milijonov dolarjev ameriških davkoplačevalcev"

A delovanje omenjenega Muskovega urada sproža skrbi. Urad je namreč v času, ko Musk izvaja varčevalne ukrepe in ukinja zvezne programe, prejel sedem milijonov dolarjev, je opozorila demokratska kongresnica Rosa DeLauro.

Administracija Donalda Trumpa je Muskov urad vzpostavila tako, da je digitalni urad ZDA, ki ga je ustanovila vlada nekdanjega predsednika Baracka Obame, preoblikovala v urad za vladno učinkovitost (Doge). S tem pa mu je zagotovila tudi za letos predvidena proračunska sredstva digitalnega urada, poroča medij Politico.

"Musk si je prisvojil skoraj sedem milijonov dolarjev sredstev ameriških davkoplačevalcev, kar je skoraj dvakrat več od letnega proračuna Bele hiše za plače in stroške," je opozorila demokratska kongresnica iz Connecticuta DeLauro, sicer članica odbora za razdeljevanje proračunskih sredstev.

Digitalni urad je doslej skrbel za posodobitve in učinkovitost vladne računalniške opreme, Trump pa je njegova pooblastila razširil na učinkovitost celotne zvezne vlade. S tem je Musku omogočil dostop do najobčutljivejših podatkov zvezne vlade. Demokrati trdijo, da je to nezakonito.

Največji sindikat v ZDA AFL-CIO in Združenje upokojencev sta v ponedeljek vložila tožbo proti uradu Doge. Želita mu preprečiti dostop do elektronskega plačilnega sistema finančnega ministrstva, a Muskovi nameščenci, ki jim sam pravi "Špartanci", dostop že imajo, je poročal ameriški medij Wired.

"Trump mu je predal ključe zveznega proračuna, medtem ko služi z vladnimi pogodbami," je o Muskovih dejavnostih dejala demokratska senatorka Patty Murray iz Washingtona. Demokrati protestirajo, vendar brez podpore republikancev, ki imajo večino v kongresu, ne morejo storiti veliko.

Demokrati pripravljajo predlog zakona, ki bi Musku preprečil dostop do podatkov finančnega ministrstva, v predstavniškem domu pa zahtevajo zaslišanje Muska o njegovih dejavnostih. A republikanci se na to za zdaj ne odzivajo.

Trump ukazal izpust vode iz kalifornijskih rezervoarjev

Ameriška vojska je na ukaz predsednika Donalda Trumpa v petek odprla jezova vodnih rezervoarjev v osrednjem delu Kalifornije. To naj bi pomagalo v boju proti hudim požarom na jugu zvezne države, vendar je njegova poteza zaradi domnevne nepremišljenosti in ogrožanja kmetijstva sprožila kritike strokovnjakov, poročajo ameriški mediji.

Trump je že lani v času predsedniške kampanje in pozneje po zmagi na volitvah za požare na jugu Kalifornije krivil demokratske politike na čelu z guvernerjem Gavinom Newsomom, češ da ne spustijo vode na jug zaradi skrbi za ribe. Med nedavnim obiskom v Kaliforniji je to ponovil in napovedal, da bo "odprl pipe".

To je tudi storil in se pretekli konec tedna s tem pohvalil v objavi na svojem družbenem omrežju Truth Social, kjer je zapisal, da bodo kmetje v Kaliforniji zdaj imeli vodo, prav tako tudi Los Angeles. Sprva je nameraval sprostiti okoli 18 milijonov kubičnih metrov vode, vendar pa so jih do nedelje sprostili le okrog osem milijonov, poroča CNN.

Strokovnjaki opozarjajo, da je ta ukrep povsem zgrešen, ker so vodo sprostili v času mokre zimske sezone in je zaradi tega ne bo dovolj, ko pride poletno sušno obdobje, prav tako pa po njihovih napovedih voda sploh ne bo dosegla Los Angelesa.

Vodo v dveh rezervoarjih so imeli v rezervi za poletno sušno sezono, zaradi Trumpovega ukrepa pa bi bilo lahko v poletnih mesecih ogroženo kmetijstvo.

Za dobavo vode iz severne v južno Kalifornijo skrbijo pristojne službe v zvezni državi, katere največje mesto Los Angeles se z vodo deloma oskrbuje iz državnih rezervoarjev, deloma pa iz reke Kolorado. Vendar pa so vodni viri mesta povsem ločeni od vodnega sistema, iz katerega so sprostili večje količine vode. Ta se izliva v dolino v osrednjem delu Kalifornije, kjer je veliko kmetijstva.

Direktorica kalifornijskega oddelka za vodne vire Karla Nemeth je novinarjem povedala, da se vojska pri svojem ukrepu ni usklajevala z državnimi in lokalnimi uradniki. Rezervoarja, iz katerih so spustili vodo, sta sicer pod upravo zvezne vlade, vendar pa se je ta doslej pri takšnih ukrepih vedno usklajevala tako z državnimi kot z lokalnimi oblastmi.