Volodimir Zelenski in Donald Trump (fotografija je arhivska). Foto: Reuters
Volodimir Zelenski in Donald Trump (fotografija je arhivska). Foto: Reuters

Trump je v pogovoru z novinarji v Beli hiši dejal, da je Ukrajina na to pripravljena, in dodal, da od Ukrajine želi "poravnavo za skoraj 300 milijard dolarjev" ameriške vojaške podpore.

"Ukrajini sporočamo, da ima zelo dragocene redke rudnine," je dejal Trump. "Z Ukrajino želimo skleniti dogovor, v katerem bodo našo podporo zavarovali s svojimi redkimi rudninami in drugimi stvarmi," je še dodal.

Ukrajina ima velika nahajališča urana, litija in titana, čeprav se nobeno od njih po obsegu ne uvršča med pet največjih na svetu. ZDA imajo po drugi strani lastne neizkoriščene zaloge teh in drugih pomembnih rudnin.

Zelenski podobno zamisel že predstavil

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podobno zamisel predstavil oktobra lani kot del svojega "zmagovalnega načrta" za konec vojne z Rusijo, poroča britanski Guardian.

Zelenski se je tokrat na Trumpovo zanimanje za ukrajinske redke rudnine odzval z besedami, da je "Kijev odprt za investicije ameriških podjetij". "Želim si, da bi ameriška podjetja tukaj razvijala to področje. Odprti smo za možnost, da se vse to lahko razvija skupaj z našimi partnerji, ki nam pomagajo zaščititi našo deželo in potisniti sovražnika nazaj s svojim orožjem in paketi sankcij - in to je popolnoma pošteno," je dejal.

Ob tem je dejal, da je njegova ekipa v stiku z ameriškimi predstavniki in da že potekajo pogovori, kdaj bi lahko ameriška delegacija obiskala Kijev.

Moskva: To je kupovanje pomoči

Na Trumpove namere se je odzvala tudi Moskva. V Kremlju so sporočili, da to pomeni kupovanje pomoči in da bi bilo bolje, če te sploh ne bi bilo. "Če stvari poimenujemo s pravim imenom, je to predlog za nakup pomoči – z drugimi besedami, ne gre za brezpogojno pomoč ali pomoč iz drugih razlogov, temveč za pomoč na komercialni osnovi," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, poroča medij Politico. "Seveda bi bilo bolje, če te pomoči sploh ne bi bilo, saj bi to prispevalo h koncu tega konflikta," je Peskov še dodal glede vojne v Ukrajini, ki jo je Rusija sprožila pred skoraj tremi leti.

Peskov je predtem že dejal, da Trumpova namera kaže, da ZDA niso več pripravljene zagotavljati brezplačne pomoči Kijevu.

Scholz: To bi bilo zelo sebično

Nemški kancler Olaf Scholz pa je po srečanju z voditelji EU-ja v Bruslju kritiziral Trumpovo zahtevo po "quid pro quo" in dejal, da "bi bilo to zelo sebično, zelo egocentrično". "Takšna sredstva bi bilo bolje uporabiti za obnovo države po vojni," je dejal Scholz.

V ZDA deluje le en rudnik redkih rudnin, država ima tudi zelo malo predelovalnih zmogljivosti, čeprav si več podjetij prizadeva za razvoj te panoge. Največja svetovna proizvajalka redkih rudnin in številnih drugih pomembnih mineralov je sicer Kitajska.

Kaj so redke zemlje oziroma rudnine?

Redke zemlje so ime za skupino 17 elementov v periodnem sistemu. Veljajo za strateške surovine, saj imajo ključno vlogo v industrijskih panogah, ki razvijajo računalnike, baterije in najsodobnejšo energetsko tehnologijo. Imajo edinstvene lastnosti, ki so nenadomestljive, ali pa jih je mogoče nadomestiti le z izjemno visokimi stroški.

Med redke zemlje med drugim sodijo evropij, cerij, lantan, disprozij in neodim. Evropij je bistvenega pomena pri izdelavi televizijskih zaslonov, cerij se uporablja za poliranje stekla in rafiniranje nafte, lantan pa omogoča delovanje avtomobilskih katalizatorjev. Neodim in disprozij omogočata izdelavo izjemno močnih magnetov, ki zahtevajo malo vzdrževanja, zato denimo omogočata postavitev vetrnih turbin na morju in proizvodnjo električne energije daleč od obale.

Prisotnost redkih zemelj kljub njihovemu imenu niti ni tako zelo redka, saj jih je v zemeljski skorji po vsem svetu dejansko veliko. Ameriški geološki zavod USGSV je lani ocenil, da je bilo na nahajališčih po vsem svetu skupno 110 milijonov ton redkih zemelj, od tega 44 milijonov na Kitajskem. Ta že desetletja s pridom izkorišča svoje zaloge z obsežnimi naložbami v rafinerije - pogosto brez strogega okoljskega nadzora, ki ga zahtevajo zahodne države. Še 22 milijonov ton redkih zemelj je na ozemlju Brazilije, 21 milijonov v Vietnamu, medtem ko ima Rusija 10 milijonov, Indija pa sedem milijonov ton ocenjenih zalog. Velika nahajališča naj bi se npr. skrivala tudi pod površino Grenlandije.

Čeprav v resnici niso tako redke, pa je pridobivanje in predelovanje teh surovin težavno in drago. Zahteva namreč intenzivno uporabo kemikalij, kar povzroča ogromne količine strupenih odpadkov. (Vir: STA)

Eno izmed nahajališč redkih rudnin na Kitajskem. Foto: EPA
Eno izmed nahajališč redkih rudnin na Kitajskem. Foto: EPA

ZDA za zdaj nadaljujejo vojaško pomoč Ukrajini

Ameriške pošiljke orožja v Ukrajino so bile prejšnji teden za kratek čas prekinjene, medtem ko je Trumpova administracija razpravljala o svoji politiki do Kijeva, so sporočili štirje viri, seznanjeni z zadevami.

Trumpova ekipa je odstopila od svojega prvotnega stališča, da bo ustavila vso pomoč Ukrajini, zato se je konec tedna dobava orožja znova sprostila. V njej namreč obstajajo frakcije, ki se ne strinjajo glede tega, v kolikšni meri naj ZDA še naprej pomagajo vojnim prizadevanjem Kijeva z orožjem iz ameriških zalog, je dejal eden izmed virov.

Nekdanji ameriški predsednik Joe Biden je ameriško pomoč Ukrajini omogočil tudi z uporabo predsedniških pooblastil za črpanje, ki so mu dovoljevale prenos ameriške vojaške opreme in orožja brez pooblastila kongresa. Trump do zdaj ni odobril nobenega svežnja orožja, vendar naj bi pošiljke, ki jih je odobril Biden, zaradi zaostankov še naprej potekale.

Ni še jasno, kakšna bo naslednja poteza Trumpove administracije glede dokončne odločitve o prekinitvi pomoči.

Od začetka vojne so ZDA Ukrajini zagotovile vojaško pomoč v vrednosti več milijard dolarjev, vključno s topniškimi sistemi, strelivom in protitankovskimi raketami.