Z novo ustavo, ki jo je v zgodovinskem nagovoru v petek zvečer predstavil maroški kralj, želi ta pomiriti množice, ki že več mesecev zahtevajo več demokracije v državi. Kralj je povedal, da bo nova ustava utrdila demokratične institucije in zaščitila pravice, a bo ob tem sam ohranil nekatere ključne moči. Za zdaj še ni jasno, kaj bo prinesel njegov predlog, ki uvaja kar nekaj sprememb.

Kralj se bo odpovedal nekaterim privilegijem
Nova ustava predvideva, da bo odpravila kraljev "sveti" status, a bo še vedno ostal "nedotakljiv". Kralj bo še vedno uradni voditelj države in bo igral ključno vlogo v določanju državne politike, a kljub temu ne bo mogel več svobodno izbirati predsednika vlade, ampak ga bo moral imenovati iz stranke, ki bo na volitvah zbrala največ sedežev. Premier bo prejel nova pooblastila, ki jih do zdaj ni imel. On bo tako tisti, ki bo lahko odstavljal ministre, predlagal kralju imenovanje veleposlanikov in direktorjev javnih podjetij.

Varnostna politika bo v rokah posebnega sveta, ki ga bo sicer vodil kralj, a bodo v njem sedeli tudi premier, predsednika obeh domov parlamenta in predsednik vrhovnega sodišča. Tako kralj ne bo mogel več samostojno sprejemati odločitev na tem področju, kot na primer razglasiti vojno ali pa se odločiti za zaostritev diplomatskih odnosov s kako državo.

Nova ustava bo skušala vzpostaviti tudi ločitev med sodno in izvršno vejo oblasti. Kralj bo sicer uradno še vedno najvišja sodna instanca v državi, a bo moral to nalogo poveriti predsedniku vrhovnega sodišča namesto pravosodnemu ministru. Ustava na enako raven z arabščino postavlja jezik amazigh, ki ga govorijo Berberi. Ta bo zdaj lahko tudi uradni jezik v državi.

O ustavi ljudstvo na referendumu
Predlog ustave je sestavila posebna ustavna komisija, ki so jo oblikovale stranke, sindikati, nevladne organizacije in drugi predstavniki civilne družbe. "To bo prva ustava Maroka, ki jo je ustvarilo ljudstvo," je dejal Mohamed VI. O novi ustavi bodo na referendumu 1. julija odločali ljudje, če jo bodo potrdili, pa bo to že šesta inačica ustave, odkar se je država leta 1956 osamosvojila izpod francoske kolonialne nadoblasti.