Kot je napovedal namestnik poljskega zunanjega ministra Pawel Jablonski, bi rada Varšava razčistila vsa vprašanja glede predloga zakona, ki ga je spodnji dom parlamenta potrdil v četrtek. Izraelska odpravnica poslov Tal Ben Ari Džalom naj bi se na sestanku na poljskem zunanjem ministrstvu zglasila v ponedeljek.

"Menimo, da se žal ukvarjamo s stanjem, ki ga določeni izraelski politiki izkoriščajo za notranjepolitične namene," je dejal Jablonski.

Izraelsko veleposlaništvo v Varšavi je pred tem v četrtek tvitnilo, da bo "ta nemoralen zakon resno vplival na odnose med državama". Kot so pojasnili, naj bi "dejansko preprečil vrnitev lastnine Judom ali zahteve za odškodnino od preživelih holokavst in njihovih naslednikov, pa tudi judovske skupnosti, ki ima Poljsko že stoletja za dom".

Predlog zakona med drugim določa, da upravnih odločitev po izteku določenega roka ni več mogoče izpodbijati. Rok znaša od deset do 30 let, odvisno od primera. Predlagatelji zakonodaje utemeljujejo, da je ta zaradi uskladitve z odločitvijo ustavnega sodišča iz leta 2015 nujna.

Poljsko zunanje ministrstvo je v petek utemeljevalo, da uvedba roka vodi v "odpravo goljufij in nepravilnosti, ki so se pogosto pojavljale". Poudarjajo, da nova ureditev v ničemer ne omejuje možnosti vlaganja civilnih tožb z namenom pridobitve odškodnine, ne glede na narodnost ali izvor tožnika. Kot so ob tem še zatrdili, Poljska "nikakor ni odgovorna za holokavst, grozoto, ki jo je nemški okupator zagrešil tudi nad poljskimi državljani judovskega rodu".

Rabin v nemški vojski

Nemčija medtem krepi boj proti naraščajočemu antisemitizmu, je poročala dopisnica RTV Slovenija iz Berlina Polona Fijavž. V ta namen se bo nemški vojski, kjer za moralno in versko podporo vojakov krščanske veroizpovedi skrbijo duhovniki ter pastorji, po skoraj 100 letih pridružil tudi rabin.

Ta bo skrbel za duhovno podporo približno 300 vojakov judovske veroizpovedi, s čimer želijo oblasti poudariti, da je judovska vera del nemške družbe.

Judovski rabini so nekoč davno skrbeli za duhovno stanje v nemški vojski, po letu 1933 jih je nacistični režim izločil iz vseh plasti javnega življenja. Skoraj 100 let pozneje želi nemška vlada, kot je dejala ministrica za obrambo Annegret Kramp-Karrenbauer, pokazati, da je judovstvo del Nemčije. "Danes krepimo nekaj, kar zlasti v nemški zgodovini pomeni zelo veliko, čeprav zveni skorajda banalno. Gre za normalnost, ki priznava, da judovsko življenje, Judje spadajo k Nemčiji in da judovstvo spada v nemško vojsko," je dejala.

"Vsi si želimo živeti v državi, ki je na pravi strani zgodovine in ki brani človekove pravice, človeško dostojanstvo ter demokracijo, kjer koli je to potrebno," pravi 42-letni rabin iz Madžarske Zsolt Balla, ki bo po 100 letih prevzel vlogo prvega rabina v nemški vojski.

Napadi skrajnih desničarjev, nestrpnost proti tujcem in Judom so v Nemčiji v porastu, še večje težave s skrajnimi desničarji imajo v tamkajšnji vojski. Nemška obveščevalna služba ima na seznamu okoli 600 vojakov s skrajno desnimi pogledi. Prejšnji teden so iz Litve odpoklicali okoli 30 nemških pripadnikov Natovih sil zaradi rasističnih in antisemitskih opazk.