Medvedjev je v intervjuju za nemški časopis Handelsblatt dejal, da morajo ZDA in Rusija stopnjevati pritisk na vse vpletene strani v Siriji, tako da bi se te dogovorile o premirju.

Kopensko posredovanje slaba ideja
Medvedjev je pripravljenost Savdske Arabije, da v Siriji proti Islamski državi posreduje s kopenskimi silami, označil za nevarno: "To je slabo, saj takšno kopensko posredovanje običajno še podaljša vojno in jo naredi trajno. Takšno vojno bi bilo nemogoče dobiti hitro, sploh v arabskem svetu, kjer se vsi bojujejo proti vsem. Ali Američani in naši arabski partnerji res to želijo?"

Pogajanja namesto svetovne vojne
"Zakaj je to potrebno? Vse strani je treba prisiliti za pogajalsko mizo, namesto da se zaneti nova svetovna vojna," je sklenil Medvedjev, ki se bo konec tedna udeležil tudi varnostne konference v Münchnu.

Rusi čakajo na odzive
Rusi so sicer predstavnikom 17 držav, ki so se že v četrtek sešli v Münchnu, da bi se dogovorili o nadaljevanju mirovnih pogajanj za Sirijo, predložili konkretne predloge za prekinitev ognja, zdaj pa čakajo na odzive. Neuradno naj bi Moskva med drugim predlagala začetek prekinitve ognja v Siriji s 1. marcem.

Ofenziva na Alep povečala razkol
A za zdaj ni jasno, ali lahko države dosežejo soglasje glede Sirije. V zadnjih dneh so se razhajanja med Rusijo na eni ter Zahodom na drugi strani še povečala, potem ko so ruska letala sirskim režimskim silam pomagala pri ofenzivi na mesto Alep, zaradi katere se je na beg v Turčijo podalo še dodatnih na desettisoče Sircev.

Tudi Nato o koaliciji zoper Islamsko državo
Medtem pa je v Bruslju tudi zveza Nato kot organizacija v celoti preučevala možnosti za pridružitev globalni koaliciji za boj proti teroristični skupini Islamska država (IS). Ameriški obrambni minister Ashton Carter je sestanek označil kot "zelo uspešen in produktiven". Zadovoljen je z oprijemljivimi rezultati - soglasno podporo ameriškemu načrtu za boj proti IS-ju in z zelo pomembnimi novimi zavezami članic koalicije. Prispevek Slovenije je za zdaj 15 inštruktorjev, ki bodo odšli v Irak usposabljat Kurde.

Ruske vojaške vaje tudi na Krimu
Ruska vojska je velike vojaške vaje, ki ta teden potekajo na jugozahodu države blizu nemirnega vzhoda Ukrajine, nenapovedano razširila na polotok Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014. Na vajah na ruskem južnem vojaškem območju sodeluje 8.500 vojakov, 50 vojnih ladij in 200 bojnih letal. Ruski predsednik Vladimir Putin je kot vrhovni poveljnik ruskih oboroženih sil pohvalil profesionalnost vojske. Ta je po njegovih besedah pokazala pripravljenost, da zagotovi varnost juga Rusije vključno s polotokom Krim.