Oglas
Objavo je ukazal sam ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je dejal, da se je za to odločil, ker "to dolgujemo svetu". "Objava teh arhivov ne pomeni, da so bili (do zdaj) skriti," je pojasnil Medvedjev in dodal, da to zgolj pomeni, da je bilo to gradivo objavljeno na spletni strani njihovega arhiva, s čimer so vsi dobili možnost videti, kdo je ukazal poboj poljskih častnikov. "Vse je v dokumentih. Vsi podpisi so tam. Vsi ljudje so znani," je še dejal.
Objavo arhivov o Katinu je že dolgo zahtevala Poljska, o tem pa naj bi se osebno v začetku aprila na komemoraciji v Katinskem gozdu ob 70. obletnici pokola dogovorila tudi premierja obeh držav, Donald Tusk in Vladimir Putin.
Svoje je k temu spravnemu aktu verjetno prispevala tudi letalska nesreča poljskega državnega vrha s predsednikom Lechom Kaczynskim na čelu, ki se je prav tako zgodila v Katinskem gozdu tri dni po srečanju Tuska in Putina in ki je pomenila tragedijo tako za Poljsko kot tudi za Rusijo.
Gorje in groza Katinskega gozda
Katinski gozd, ki je danes na zahodu Rusije, je tako znova kruto vplival na usodo poljskega naroda; prvič ob začetku druge svetovne vojne, ko je Stalinova tajna policija NKVD s streli v glavo pokončala okoli 20.000 poljskih častnikov, rezervistov, policistov in intelektualcev, zdaj pa še z nesrečo poljskega predsednika in še na desetine poljskih političnih, vojaških in cerkvenih voditeljev, ki so bili namenjeni na komemoracijo ob 70. obletnici pokola.
Objava arhivov je bila letos glavna želja Poljakov. Gre za dokumente, ki so nastali na podlagi zaslišanj vseh pozneje ustreljenih s strani častnikov NKVD-ja. Dostop do njih bi poljskim zgodovinarjem omogočil, da končno sestavijo popoln seznam žrtev, svojcem pa ponudil dragocen vpogled v zadnje dni življenja ubitih.
SZ pokol dolgo zanikal
Pokol v Katinu se je dogajal med 3. aprilom in 19. majem 1940, in sicer na območju, ki ga je po usklajenem napadu Nemčije in Sovjetske zveze na Poljsko leta 1939 zavzela Rdeča armada, v ruskem Katinskem gozdu zahodno od Smolenska. Sovjetska tajna policija NKVD je na ukaz Josipa Stalina s strelom v tilnik v ruskem Katinskem gozdu zahodno od Smolenska pomorila med 14.000 in 28.000 poljskih vojnih ujetnikov, večinoma častnikov in intelektualcev.
Sovjetska zveza je pokol v Katinskem gozdu vztrajno zanikala in ga pripisovala nacistom, čeprav so dokazi govorili nasprotno. Do Stalinove smrti leta 1953 so se v zaporih znašli številni Poljaki, ki so si upali za Katin okriviti Sovjetsko zvezo. Od 60. let naprej se je komunistično vodstvo izogibalo vsaki omembi pokola. Uradno stališče se je spremenilo šele konec 80. let, ko je odgovornost za zločin priznal zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov.
Putin pa je bil 7. aprila letos šele prvi ruski voditelj, ki se je udeležil kakšne spominske slovesnosti v Katinu. Sicer se ni opravičil za zločin, se je pa skupaj s Tuskom poklonil sovjetskim žrtvam stalinističnega režima.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje