Čeprav volilna komisija še ni razglasila zmagovalca, tako konservativni kandidat Felipe Calderon kot levičarski kandidat Andres Manuel Lopez Obrador vsak zase trdita, da sta zmagala na volitvah. Ker si obe strani prilaščata zmago in ker so pripadniki obeh kandidatov že začeli proslavljati zmago, to zbuja strah, da bi neodločen izid državo pahnil v nasilje in kaos.

Najvišji predstavnik volilne komisije je dejal, da je razlika med prvim in drugim kandidatom tako majhna, da bo treba počakati, da preštejejo čisto vse glasove. Roberto Mandrazo iz revolucionarne stranke, ki je Mehiki vladala 71 let, dokler ni bila leta 2000 prvič premagana na volitvah, se je uvrstil na tretje mesto.

Hud boj med kandidatoma
Lopez Obrador, nekdanji župan glavnega mesta Ciudad de Mexico, je volivce na svojo stran pridobil z obljubami, da bo končal dve desetletji tržnih reform in zmanjšal revščino v državi. Felipe Calderon, nekdanji minister za energijo, pa je glasove pridobil z obljubami, da bo ustvaril nova delovna mesta, spodbudil tuja vlaganja in gradnjo ter zmanjšal kriminal. Pri pridobivanju volivcev mu je pomagala tudi nasilna volilna kampanja in obtoževanje nasprotnika, da bo ogrozil mehiško gospodarsko stabilnost in da je povezan s predsednikom Venezuele Hugom Chavezom in zato nevaren Mehiki.

Izide volitev nestrpno pričakujejo tudi v ZDA, saj je preseljevanje iz Mehike v sosednjo Ameriko pereč problem. Zmaga Lopez Obradorja bi Mehiko postavila ob bok Venezueli in Boliviji, ki jima že vlada politična levica, ki je močna nasprotnica politike ZDA, zmaga Calderona pa bi pomenila nadaljevanje dobrih odnosov z Washingtonom.

Več kot 70 milijonov volivcev je istočasno volilo tudi svoje predstavnike v kongres, vendar po vsej verjetnosti nobena stranka ne bo dobila zadostne večine, zato bo potrebno sklepati kompromise.