Zdravko Ponoš je za beograjski B92 povedal, da so petkovi pogovori predstavnikov obeh držav "potekali v strpnem razpoloženju in medsebojnem spoštovanju". Komisija se je sestala prvič po sedmih letih.

Na sestanku je bilo ugotovljeno, da je medrepubliška meja med Srbijo in Hrvaško, ki predstavlja osnovo za določanje meddržavne meje, v skladu s protokolom iz leta 2002 o načelih, kako bo potekala državna meja.

Sporen del meje na Donavi
"Ugotovili smo, da kopenska meja v 'zelenem pasu', ki se širi od tromeje Srbija-BiH-Hrvaška do Bačke Palanke, nesporna, da imamo isto mnenje o tem, kje je potekala medrepubliška meja, in da ne bo težav pri ugotavljanju, kje poteka državna meja," je dejal Ponoš in dodal, da se mnenja razhajajo pri toku Donave od Bačke Palanke do tromeje Srbija-Hrvaška-Madžarska in ob vprašanju, kje točno je potekala medrepubliška meja. Do naslednjega sestanka komisije, ki bo predvidoma junija, naj bi se sestalo strokovno moštvo, ki bi preverilo argumente za različne trditve.

Po določitvi meje morda menjava ozemlja?
Eden izmed teh argumentov je kataster, drugi pa zakon o ustanavljanju Avtonomne pokrajine Vojvodine iz leta 1945, v katerem je kot meja med Vojvodino in Hrvaško omenjena sredina plovnega toka Donave. V skladu z zadnjim argumentom bi hrvaško ozemlje ponekod segalo na levi breg Donave, srbsko ozemlje pa bi ponekod seglo na desno, hrvaško obrežje reke. Državna meja bi potekala cikcak, je dejal pomočnik srbskega zunanjega ministra.

"Ta meddržavna komisija ima mandat, da natančno ugotovi, kje je potekala medrepubliška meja, ki avtomatično postane meddržavna meja," je še povedal Ponoš in omenil možnost, da se državi pozneje dogovorita o menjavi delov ozemlja, če bi se obe strinjali s tem in bi bilo krajevnemu prebivalstvu omogočeno normalno vsakodnevno življenje.