Enourni pogovor v kanclerskem uradu je bil zasebne in neformalne narave, Merklova pa je dalajlami zagotovila podporo v njegovih prizadevanjih za ohranitev kulturne identitete Tibeta in nenasilnemu delovanju za versko in kulturno avtonomijo. Dalajlama je izrazil veselje, ker je Merklova ohranila staro prijateljstvo, tudi potem ko je prišla na visoki položaj, saj se drugi voditelji v takih primerih presenetljivo pogosto odmaknejo, vendar nemška kanclerka ne sodi mednje.

Kitajski uradniki so zaradi srečanja odpovedali pogovore v Münchnu glede patentnih in pravnih zadev, Kitajska pa trdi, da je srečanje del dalajlamovega prizadevanja za neodvisnost. Zato je na zagovor poklicala nemškega veleposlanika v Pekingu. Berlin je vseeno prepričan, da obisk dalajlame ne bo vplival na odnose s Pekingom in zatrdil, da Nemčija še naprej podpira politko ene Kitajske.

Dalajlama, ki je Tibet zapustil leta 1959 po neuspeli vstaji, je za nemški časopis Süddeutsche Zeitung izjavil, da Peking razkazuje svojo "aroganco moči", in dodal, da "kamor koli gre, Kitajska protestira. Kitajci preprosto preverjajo, kako daleč gredo lahko s svojimi protesti."