Merklova je namreč v uro in pol dolgem "obračunu" dokaj odločno zavrnila vse očitke Schulza, ki naj bi bil sicer boljši govornik in za katerega je bilo soočenje ena zadnjih priložnosti, da nadomesti zaostanek kanclerko, ki po javnomnenjskih raziskavah znaša več kot deset odstotkov. Po koncu soočenja so na nemški televiziji objavili izide ankete, ki je pokazala, da je bila Merklova za večino vprašanih, 55 odstotkov, prepričljivejša kot njen tekmec.

Schulz pri sprejemanju beguncev Merklovi očital premalo posvetovanja z evropskimi partnerji
Prva tema soočenja je bila begunska kriza. Schulz je Merklovi očital, da je septembra 2015 odprla meje za begunce, ne da bi se dovolj posvetovala z evropskimi partnerji. Kanclerka je svojo odločitev branila z besedami, da ne bi mogli "usmeriti vodnih topov" proti tistim, ki so želeli v Nemčijo. Poleg tega pa je nemške meje zelo težko nadzorovati, je dodala.

Število brezposelnih prepolovljeno
Schulz med volilno kampanjo izpostavlja vprašanje socialne pravičnosti. V zvezi s tem je kanclerki očital (domnevno) preveliko stopnjo nezaposlenosti in revščino v državi. A Merklova mu je odgovorila, da je bilo ob nastopu njenega prvega mandata nezaposlenih pet milijonov ljudi, zdaj pa jih je polovico manj.

Schulz bi ustavil pristopna pogajanja s Turčijo
Dotaknila sta se tudi vprašanja Turčije. Schulz je zatrdil, da bi kot kancler ustavil pristopna pogajanja EU-ja s Turčijo, Merklova pa mu je odgovorila, da to ni odločitev, ki bi jo lahko sprejela Nemčija sama. Je pa ob tem izrazila prepričanje, da Turčija nikoli ne bo postala članica EU-ja. Po drugi strani je pa je dogovor med EU-jem in Turčijo, s katerim se je zaprla t. i. balkanska begunska pot, ocenila kot "popolnoma korekten".

Merklova za mirno rešitev severnokorejskega vprašanja
Po zadnjem severnokorejskem jedrskem poskusu je kanclerka Merklova pozvala k močnejši zavezanosti Evrope za razrešitev spornih vprašanj s Severno Korejo in se zavzela za rešitev po mirni poti. Njen izzivalec Schulz pa meni, da ameriški predsednik Donald Trump ni pravi človek za razrešitev konflikta, težavo pa vidi v njegovi nepredvidljivosti.

V soočenju je Merklova izrazila tudi ogorčenje zaradi goljufanja na testih izpušnih sistemov avtomobilov z dizelskimi motorji nekaterih nemških proizvajalcev. "Zgrožena sem in zelo jezna," je dejala Merklova in zavrnila kritike, da se je premalo odločno odzvala na škandal.

Ankete: 38 odstotkov za CDU-CSU, 24 za SDP
Tako se zdi, da Merklova odločno koraka naproti novi zmagi na parlamentarnih volitvah in k še četrtemu zaporednemu mandatu na čelu nemške vlade. Glede na javnomnenjsko raziskavo, ki jo je ta teden objavil nemški inštitut Forsa, bi namreč krščanske demokrate (CDU-CSU) Merklove na volitvah 24. septembra podprlo 38 odstotkov volivcev, socialdemokrate (SPD) pa 24 odstotkov.

Komentatorji: Soočenje bolj "duet kot duel"
Opazovalci in komentatorji so sicer ocenili, da je bilo soočenje bolj "duet kot duel" v duhu velike koalicije CDU in SPD, ki je Nemčijo vodila pretekla štiri leta. "To ni bilo televizijsko soočenje, ampak mučno 90-minutno terapevtsko dogovarjanje velike koalicije," je dejal vodilni kandidat Die Linke Dietmar Bartsch.

Lindner: Stranki upata na veliko koalicijo
Vodilni kandidat Zelenih Cem Özdemir pa je bil kritičen, ker na soočenju niso govorili o šolstvu, okolju in digitalizaciji. "Kdaj bodo začeli govoriti o prihodnosti," je tvitnil. Vodilni kandidat liberalne FDP Christian Lindner je ocenil, da sta se Merklova in Schulz izognila konfrontaciji, saj stranki najverjetneje upata na ponovno veliko koalicijo. Tudi to je bila ena od tem nedeljske debate, kanclerska kandidata pa te možnosti nista izključila.