Osmega marca je na poletu iz malezijske prestolnice Kuala Lumpur v Peking v zgodnjih jutranjih urah izginilo potniško letalo, na katerem je bilo 239 potnikov in članov posadke. V zadnjih dveh dneh so avstralske vojne ladje približno 1.800 kilometrov severozahodno od avstralskega mesta Perth kar dvakrat zaznale utripajoče signale, ki bi jih lahko oddajali obe črni skrinjici pogrešanega letala.

Kot poroča Uroš Lipušček, sodelavec RTV Slovenija iz Pekinga, so preiskovalci v vse hujši tekmi s časom, saj naj bi obe črni skrinjici zaradi izpraznjenih baterij prenehali delovati v kratkem, morda že danes. V nekaterih dozdajšnjih primerih so sicer črne skrinjice oddajale signale še do dva tedna, potem naj bi prenehale delovati.

Razbitin še vedno niso našli
Dve avstralski vojni ladji, ki imata posebne naprave ameriške mornarice za odkrivanje signalov črnih skrinjic, in britanska jedrska podmornica Tireless, se še trudijo zaznati omenjene signale. Doslej so jih avstralske vojne ladje zaznale dvakrat, nahajale pa naj bi se na približno istem mestu, kjer naj bi po mnenju strokovnjakov letalo padlo v morje, potem ko mu je zmanjkalo goriva. Omenjeni signali sicer niso povezani s signali, ki so jih v petek in soboto odkrile kitajske vojne ladje. Za zdaj na omenjenem območju še vedno niso našli niti nobenih ostankov letala.

Morje globoko 4.800 metrov
Predstavniki avstralskih oblasti pa še naprej svarijo pred pretiranim optimizmom, dodaja Lipušček. Tudi če odkrijejo lokacijo črnih skrinjic, lahko traja več mesecev ali celo let, da bi ju potegnili iz vode, saj je na tem območju morje globoko približno 4.800 metrov, toliko pa znaša tudi skrajni doseg ameriških robotov, s katerimi naj bi jih potegnili iz morja. Strokovnjaki tudi poudarjajo, da ni povsem gotovo, da bo pregled črnih skrinjic razrešil skrivnost tega poleta.

O stroških nihče ne želi govoriti
V akciji sodeluje 26 držav, ki prispevajo svoja letala, ladje, podmornice in satelite. Čeprav do zdaj nihče ni želel govoriti o vrtoglavih stroških operacije, saj vsi poudarjajo, da je pomembno predvsem, da svojci končno izvedo, kaj se je zgodilo z njihovimi najbližjimi, pa je že jasno, da bo iskanje izginulega letala stalo več sto milijonov dolarjev. Kot so izračunali pri tiskovni agenciji Reuters, je bilo 44 milijonov dolarjev do zdaj porabljenih le za uporabo vojaških ladij in letal v južnem Indijskem oceanu, niso pa upoštevali stroška nastanitev za vse ekipe, plačila obveščevalnih strokovnjakov po vsem svetu in uporabe civilnih letal. Glede na to, da otipljivih sledi tudi po enem mesecu še vedno ni, bodo stroški močno narasli. Za primerjavo, iskalna akcija letala družbe Air France, ki je leta 2009 padel v Atlantski ocean, je v dveh letih stala 32 milijonov dolarjev.

"Gre za veliko denarja," je v petek na vprašanje o stroških celotne operacije odgovoril vodja iskalne akcije Angus Houston in dodal, da bodo to temo načeli pozneje. Tako avstralski kot malezijski premier, Tony Abbott in Nadžib Razak, pa sta večkrat dejala, da cena iskanja ni pomembna. "Zdi se razumljivo, da kot državljani sveta sami pokrivamo vse stroške," je dejal Abbott, ki pa je v isti sapi dodal, da bi lahko njegova vlada kasneje začela izdajati tudi račune. Poleg omenjenih držav so v iskalno akcijo največ sredstev vložile še ZDA in Kitajska.