Miklavž ima na Nizozemskem že dolgo tradicijo, bradati mož pa vsako leto naredi obhod po tamkajšnjih mestih. A letos je povorka v celoti izpustila jugovzhodni del Amsterdama, dom številčne priseljenske skupnosti. Kot je za nizozemski radio BNR povedal Henk van der Kroon iz krovne organizacije nizozemskih Miklavžev, se njihovo osebje preprosto preveč boji napadov, ki jih izzovejo predvsem zgoraj omenjeni Črni Petri in tradicija barvanja otroških obrazov v črno.

Kot poroča Al Jazeera, je priljubljena praznična tradicija v zadnjem času postala jabolko spora in povod razgretih razprav o tem, ali je rasistična ali ne. Kritiki namreč trdijo, da upodobitev Črnega Petra izvira iz kolonialističnih časov in upodablja sužnja. Nasprotniki te teorije pravijo, da gre zgolj za neškodljivo otroško zabavo in da kritiki napačno interpretirajo zgodovino.

Marc Gilling, predsednik združenja Črnih Petrov, poudarja , da Črni Petri v taki obliki obstajajo že več sto let, dolgo pred časom sužnjelastništva. "Gre za masko, ki nima nič opraviti z barvo kože, ampak ponazarja kontrast med poletjem in zimo, dnevom in nočjo. Zato je škof oblečen v svetle barve, njegovi pomočniki pa so temni," razlaga Gilling, ki še pravi, da sicer razume nelagodje, ki ga nekateri občutijo ob Črnem Petru, da pa to nelagodje ne bo izginilo, če Črni Peter ne bo več - črn, ker gre za nekaj globlje zakoreninjenega.

Čeprav Črni Peter velja za kontroverzni lik že leta, pa se je javna razprava na to temo v zadnjem času močno zaostrila, tako kritiki kot podporniki te tradicije pa dobivajo celo grožnje s smrtjo. Potem ko je to temo lani načel tudi ZN-ov svet za človekove pravice, je letos sodišče v Amsterdamu razsodilo, da je Črni Peter žaljiv zaradi svoje vloge pri utrjevanju stereotipov o temnopoltih, župan Amsterdama pa je pozval k iskanju "alternativ" za črnega Črnega Petra, a kaj, ko lik ostaja na Nizozemskem izjemno priljubljen.

Napetosti so se letos zaostrovale do te mere, da je med novembrsko parado neki moški napadel 15-letno dekle, našemljeno v Črnega Petra, policija je aretirala 90 protestnikov (iz obeh taborov), ki so kalili javni red in mir, s trgovskih polic pa so umaknili vse izdelke s podobami Črnega Petra. Proti temu priljubljenemu liku so se v zadnjih letih ostro izrekli tudi v nekdanjih nizozemskih kolonijah, v katerih imajo velik delež temnopoltega prebivalstva, kot je Surinam.
Na to temo je zgroženo kulumno, z naslovom "Nizozemska praznična tradicija črnega obraza nima nobenega mesta v 21. stoletju", včeraj v Washington Postu napisala tudi Karen Attiah, ki je Črne Petre in miklavževanje v živo doživela na karibskem otoku Curacao, nekdanji nizozemski koloniji. "Od konca novembra do začetka decembra sem se počutila, kot da bi bila v kolonialni zoni somraka. Kot, da bi sedela v prvi vrsti tri tedne dolge burke. /.../ Pretreslo me je, kako globoko zakoreninjen je Črni Peter v tradiciji miklavževanja in kako pomembna je ta vsakoletna tradicija. Težko sem tudi prebavila kruto ironijo, da tudi otok, ki je bil ustanovljen na trgovanju z afriškimi sužnji, in katerega 80 odstotkov prebivalstva sestavljajo temnopolti, sodeluje v paradi Črnega Petra."

Pod lepo fasado prikriti rasizem?
Nizozemska velja za eno najbolj strpnih, multikulturnih in liberalnih držav. Prva je leta 2000 uzakonila istospolne poroke, po lestvici Združenih narodov pa je med štirimi državami sveta z najvišjo stopnjo enakopravnosti med spoloma. A nekateri na Nizozemskem menijo, da je vse to zgolj lepa fasada in da se Nizozemci še vedno niso otresli svoje rasistične zgodovine.

"Nedavni dogodki jasno kažejo, kakšna je slika v resnici, in da naša samopodoba ne zdrži več," pravi Gregor Walz, vodja raziskovalcev na uradu proti diskriminaciji Radar v Rotterdamu. "Debata o Črnem Petru razkriva širše usmeritve. Čeprav je odkriti rasizem, uperjen proti posameznikom, na Nizozemskem redek, pa strukturni rasizem, uperjen proti celotnim etničnim skupinam, ostaja široko razširjen, tradicija Črnega Petra pa je samo primer tega."

Še en primer: prejšnji teden je skrajno desna islamofobna Svobodnjaška stranka (PVV) Geerta Wildersa, nastrojena tudi proti priseljencem, pozvala k zaprtju vseh mošej v državi, poslanec Machiel de Graaf pa je v parlamentu dejal, da si želijo deislamizirati Nizozemsko.

V istem tednu je turško zunanje ministrstvo nizozemsko vlado obtožilo "rasistične politike" proti etničnim Turkom, lani pa je organizacija Amnesty International v svojem poročilu nizozemsko policijo obtožila etničnega profiliranja in naključnega ustavljanja posameznikov zgolj zato, ker so pripadniki manjšine.