Sodišče je 52-letnega nekdanjega predsednika samooklicane Republike Srbske krajine obsodilo za odgovornost in sodelovanje pri umorih, preganjanjih, mučenju in preseljevanje Hrvatov, Muslimanov in drugih nesrbskih prebivalcev v Kninski krajini, Zagrebu in BiH-u. Obsojen je bil tudi za dvodnevno obstreljevanje Zagreba s kasetnimi bombami leta 1995, oproščen pa je bil obtožb o genocidu.

Tričlanski sodni senat je pod težo dokazov ugotovil, da je Martić kot najpomembnejši in najvplivnejši politik v separatistični hrvaški pokrajini Republiki Srbski krajini vedel za obseg zločinov, storjenih nad civilisti.

Sanader višine kazni ni komentiral
Hrvaški premier Ivo Sanader se ni želel odzvati na višino kazni, ki jo je dobil Martić, je pa dejal, da je bil slednji zagovtovo odgovoren za veliko smrti na Hrvaškem. Vsi na Hrvaškem vedo, kdo je nbil Milan Martić. Bil je eden izmed glavnih akterjev upora hrvaških Srbov, ukazal je obstreljevanje Zagreba s kasetnimi bombami. Hrvaški odvetnik Anto Nobilo pa je ocenil, da je kazen primerno visoka.

Srbe odločitev Haaga deli
Poslanec in podpredsednik Samostojne srbske demokrarske stranke (SDSS) Milorad Pupovac, ki na Hrvaškem zastopa Srbe, pa je menil, da obsodba prinaša olajšanje, saj bo nedvomno okrepila zaupanje v pravno državo in miroljubno politiko Srbov na Hrvaškem.

Generalni sekretar združenja Hrvaških Srbov Milojko Budimir, ki ima sedež v Beogradu, pa je dejal, da je kazen neverjetno visoka, saj so bili na višjo kazen obsojeni le štirje srbski haaški obtoženci.

Njegove enote "čistile" teren
Martić si je prizadeval za enotno srbsko pokrajino, ki bi zajemala velik del Hrvaške in BiH-a in bi bila pozneje priključena k "Veliki Srbiji", ki bi obsegala okoli tretjino hrvaškega ozemlja , zaradi česar je moralo svoje domove zapustiti na desettisoče ljudi.

Številne, med njimi tudi ženske in starejše, so priprle, pretepale, mučile in umorile posebne enote, ki jih je vzpostavil Milan Martić in ki so začele sistematično čistiti ozemlje, ki so ga pred tem zasedle srbske enote. Martićeve specialne enote so bile odgovorne tudi za ropanje in uničevanje nesrbske lastnine, zato se begunci niso mogli vrniti domov.

Kriminalna zarota s srbskim vrhom
Senat pod vodstvom predsedujočega sodnika Bakoneja Molotoja je še presodil, da je bil Martić globoko vpleten v kriminalno zaroto z drugimi srbskimi voditelji, vključno s Slobodanom Miloševićem, Ratkom Mladićem in Radovanom Karadžićem. Tožilstvo je od Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sicer zahtevalo, da 52-letnemu Martiću dosodi dosmrtno zaporno kazen.

Nekdanji policist, nato predsednik
Martić, rojen v Kninu, je bil pred vojno policist. Bil je eden vodilnih pri vzpostavljanju Srbskega avtonomnega območja, pozneje preimenovanega v Republiko Srbsko krajino. Bil je njen obrambni in notranji minister ter namestnik vodje teritorialnih enot v krajini. Leta 1994 je postal predsednik samooklicane republike, ki je Hrvaško ozemeljsko sekala na dva dela. Krajina je izginila po hrvaški ofenzivi Nevihta leta 1995. Milan Martić se je haaškemu sodišču predal leta 2002 in se izrekel za nedolžnega vseh obtožb. Trdil je, da je branil prebivalce krajine ne glede na to, od kod so prihajali. Sojenje se je začelo decembra 2005.