Isto vprašanje si zastavljajo bolj kot ne po vsem svetu: kako dolgo lahko veljajo stroge prepovedi, ne da bi imelo to uničujoče posledice na gospodarstvo in posledično porast brezposelnosti?

V Italiji, ki je v karanteni najdlje med primerljivimi državami in ki ima največje število smrtnih žrtev, je to še posebej pereče vprašanje, ker je najbolj prizadeto območje prav sever države, ki je bistvo italijanskega gospodarstva in v BDP prispeva tretjino.

"Kako naj izplačam plače, če ničesar ne zaslužim? Kako naj obdržim ameriške stranke, če ne morem izpolnjevati nobene pogodbe?" se sprašuje Giulia Svegliado, izvršna direktorica podjetja Celenit s 50 zaposlenimi v Padovi.

Sorodna novica Kot da bi borze sklenile, da je krize konec

V finančnem dnevniku Il Sole 24 Ore, ki je v lasti lobistične Confidustrie, je okoli 150 akademikov objavilo pismo, v katerem vlado pozivajo, naj odpravi zaporo gospodarstva. "Socialne in gospodarske posledice bodo v nasprotnem primeru povzročile nepopravljivo škodo, najverjetneje večjo od tiste, ki jo povzroča virus sam," so zapisali v pismu.

Dobra dva tedna po tem, ko je država ukazala zaprtje vse nenujne proizvodnje, podjetja pozivajo k umiku prepovedi, da bi preprečili izgubo delovni mest. Vlada je 9. marca, ko je bilo v državi okoli 460 smrtnih žrtev zaradi bolezni covid-19, razglasila karanteno, dva tedna pozneje pa je premier Giuseppe Conte odredil zaprtje vse nenujne proizvodnje do 3. aprila: obstali sta avtomobilska industrija, industrija pohištva in oblačil ...

Še dva tedna pozneje se je število smrtnih žrtev povečalo na več kot 16.500, vlada je podaljšala ukrepe do 13. aprila, vse pa kaže, da jih bo podaljšala še enkrat za tri tedne.

Svetovna zdravstvena organizacija svari pred prehitrim umikom ukrepov

Zmanjšanje števila novookuženih in zmanjšanje števila ljudi na intenzivni negi pa budita upanje, da je vrh epidemije mimo in da se bodo razmere v državi počasi začele normalizirati. Oblasti po izjemnih zdravstvenih izzivih čaka nov trd oreh: gospodarsko okrevanje tretjega največjega gospodarstva v evroobmočju. Večina podjetij je z razumevanjem sprejela zaprtje zaradi javnega zdravja. Če bi ukrepe umaknili, preden bi bilo širjenje virusa zajezeno, prebivalci najverjetneje ne bi imeli zaupanja in si ne bi upali zapustiti svojih domov. Svetovna zdravstvena organizacija je v torek države pozvala, naj ne umaknejo omejitev prehitro. "Ena izmed najpomembnejših stvari je, da ne umaknemo ukrepov prezgodaj, ker sicer lahko znova preidemo v slabše stanje. Podobno kot če sami zbolite in greste iz postelje prezgodaj, tako tvegate, da boste še bolj zboleli in vas lahko ujamejo zapleti," je dejal tiskovni predstavnik organizacije Christian Lindmeier.

Kar skrbi številne v Italiji in drugje, je, kakšne načrte imajo vlade glede umika omejitev. Vlade so v zelo težkem položaju, saj svet ni bil še nikoli v takšnem položaju, ob tem pa se znanstvene usmeritve iz tedna v teden spreminjajo, saj se ugotovitve o novem koronavirusu nenehno spreminjajo.

Italijanska podjetja pritiskajo na vlado, naj pripravi strategijo za postopen izstop iz karantene. "Od vlade pričakujem stroga pravila glede varnosti, potem pa naj nam da možnost, da se vrnemo na delo," je dejal ustanovitelj podjetja Sertech Elettronica Stefano Ruaro. Oblasti so doslej dale vedeti, da bodo o umiku omejitev prej kot po geografskem merilu odločali po posameznih panogah. Govor je tudi o širši uporabi zaščitnih mask in druge zaščitne opreme, omejevanju socialnih stikov in okrepitvi lokalnih zdravstvenih sistemov. Še naprej bodo v veljavi testiranja in tudi sledenje okuženim, med drugim z uporabo aplikacij na telefonu in drugimi tehnološkimi možnostmi.

"Glasno vpijemo oblastem: Pohitite!

Vicenza in Padova sta del Benečije (Veneto), skupaj z Lombardijo in Emilijo – Romanjo ene od najbolj prizadetih dežel. Visoka gostota tovarn in tesne vezi s Kitajsko se pogosto omenjajo kot morebiten razlog za širitev novega koronavirusa. "Glasno vpijemo oblastem: Pohitite!" pravi Cesare Mastroianni, podpredsednik podjetja Absolute, proizvajalca razkošnih jaht iz Piacenze, ki poudarja, da je nastala že nepopravljiva škoda.

Sindikati na drugi strani so že napovedali stavko, če vlada ne bo podaljšala zaprtja nenujnih dejavnosti. Poudarjajo, da ima zdravje prednost pred bogastvom, in ne želijo tvegati, da bi delavci zboleli. "Imamo polno naročil, toda ne morem odpreti tovarne, če obstaja tveganje, da delavci zbolijo. Odprl bom, ko bodo pristojni odločili, da je to varno," pravi Gaetano Bergami, lastnik podjetja BMC, v katerem izdelujejo zračne filtre za motorje in avtomobilsko industrijo. V podjetju je zaposlenih 100 ljudi.

Sorodna novica Nižanje plač ali izgubo dela bodo občutili štirje od petih delavcev po svetu

Po napovedih Confindustrie naj bi se italijanski letos BDP skrčil za šest odstotkov, javni dolg naj bi se približal 150 odstotkom. "Ne moremo čakati, da vse mine. Če bomo ostali zaprti, bodo ljudje stradali," je za škofovski časopis L'Avvenire dejal nekdanji italijanski premier Matteo Renzi.

S testiranjem do "dovoljenja" za delo?

Oblasti na severu države so začele testirati zdravstvene delavce, da bi prepoznale posameznike, ki so proti novemu koronavirusu odporni. Cilj tega je, da bi izdali "dovoljenja" in bi se odporne osebe lahko vrnile na delo. A ti postopki bodo vzeli kar nekaj časa. Kot pravi vodja italijanskega višjega zdravstvenega sveta Franco Locatelli, pa bi tovrstni podatki lahko podali boljšo sliko razsežnosti epidemije. Kot je dejal, bo verjetno potrebno še mesec dni časa, da bodo zdravstvene oblasti izdale priporočilo glede načrta o tovrstnem testiranju.

Nekateri podjetniki so dejali, da so pripravljeni sami financirati testiranje, če bi to pospešilo ponovno odprtje njihovih poslovnih dejavnosti. "Z veseljem bi plačal ta račun," pravi na začetku omenjena podjetnica Giulia Svegliado. "Večje tveganje kot morebitna okužba na delovnem mestu je, da bomo izrinjeni s trga."