Že druge večje protivladne demonstracije v dveh tednih kažejo na vse globlji razkol med posvetnim in islamističnim taborom v turški družbi. Razmere so se zaostrile po tem, ko se je konservativna vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP)odločila, da za predsednika predlaga kandidata iz svojih vrst. Zaradi islamistične usmerjenosti članov stranke predvsem v preteklosti so se mnogi Turki zbali, da to pomeni grožnjo posvetni državi.

Predsednika v Turčiji izvoli parlament, kjer ima AKP večino. Njegova moč je predvsem simbolna, vendar ima pomembno pravico do veta in odločanja o imenovanjih.

Vojska v bran posvetni državi
Protesti so izbruhnili le dan zatem, ko je turška vlada izrazila osuplost zaradi izjav turške vojske, ki jih označuje za poskus vmešavanja vojaškega vodstva v turške predsedniške volitve. Vojska je sporočila, da z zaskrbljenostjo spremlja razmere po tem, ko sedanji zunanji minister in član AKP-ja Abdullah Gül v prvem krogu glasovanja v parlamentu ni dobil potrebne dvotretjinske večine, da bi postal novi predsednik države.

"Ne gre pozabiti, da so turške oborožene sile ena izmed strani v tej razpravi in so trden zagovornik sekularizma," je sporočila vojska. Turška vlada je pred dvema dnevoma prejela tudi ostro svarilo vojske, ker naj bi dopuščala dejavnosti radikalnih islamskih krogov.

Gül ne bo popustil
Kljub opozorilu vojske in množičnim protestom je Gül dejal, da svoje kandidature ne bo umaknil. Nekatere zagovornike sekularizma je sicer zmotilo že to, da njegova žena nosi naglavno ruto. Pred tedni je zaradi množičnih protestov svojo kandidaturo za predsednika umaknil turški premier Tayyip Erdogan. AKP je do zdaj izvedel že več liberalnih reform in pod njeno vladavino Turčija dosega visoko gospodarsko rast. V stranki zanikajo, da bi njihov program temeljil na islamu.

Rešitev v volitvah?
Vplivno turško gospodarsko gibanje je pozvalo k razpisu predčasnih volitev in analitki menijo, da bi to lahko bila rešitev za izhod iz krize. Vseeno bi po javnomnenjskih anketah sodeč vlada še naprej ostala v rokah AKP-ja, saj bi stranka dobila volitve. Sekularisti sicer upajo, da bi nov parlament dosegel dogovor o imenovanju predsednika.

Turški tisk je danes soglasno pozval vlado in vojsko, naj umirita trenja glede sekularizma in tako zaščitita demokracijo in stabilnost. "Ne uničite te države," se glasi eden izmed naslovov v dnevniku Aksam.

K.S./G.V.