Z zavzetjem vladnih in upravnih poslopij v Donecku in Lugansku so se separatisti uprli novim oblastem v Kijevu, kjer je po odhodu proruskega predsednika Viktorja Janukoviča nastopila proevropska vlada.

Po uporu na vzhodu Ukrajine je tedanji začasni ukrajinski predsednik Oleksander Turčinov 15. aprila lani napovedal začetek protiteroristične operacije proti proruskim separatistom. Dva dni zatem so bili v spopadih za oporišče v Mariupolu ubiti trije ljudje, ki veljajo za prve žrtve konflikta na vzhodu Ukrajine.

Separatisti v Donecku in Lugansku so nato maja lani ob domnevni podpori Rusije po vzoru Krima maja izvedli mednarodno nepriznana referenduma o neodvisnosti in se odcepili od Ukrajine.

Vojna izčrpavanja med Kijevom in separatisti je doslej kljub dvema mirovnima dogovoroma iz Minska zahtevala že več kot 6.000 smrtnih žrtev in pognala z doma na tisoče ljudi.

Po drugem, februarskem dogovoru iz Minska je na vzhodu Ukrajine nekoliko mirneje, a popolnega premirja, ki je ena od najpomembnejših točk sporazuma, še ni.

Tako je bilo v nedeljo na območju, ki je pod nadzorom upornikov, v dveh ločenih incidentih ubitih šest ukrajinskih vojakov. Štirje vojaki so bili ubiti, ko je bilo njihovo vozilo med prečkanjem mostu v bližini Luganska tarča raketnega obstreljevanja. Še dva vojaka sta bila ubita nekaj kilometrov stran od Mariupola, ki je pod nadzorom vladnih sil, ko je eksplodirala protitankovska mina. V soboto so bili po navedbah ukrajinske vlade v eksploziji mine nedaleč od Donecka ubiti trije vojaki.

Prvi znaki gospodarskega okrevanja
Konflikt je, med drugim zaradi ekonomske blokade Kijeva, močno prizadel tudi gospodarstvo v samooklicanih republikah Doneck in Lugansk. Po navedbah ruske tiskovne agencije Tass je kljub gospodarski blokadi, ki jo izvaja Kijev, na območju opaziti prve znake gospodarskega okrevanja.

V republiki Lugansk je od 15. marca, v republiki Doneck pa od 1. aprila v uporabi več valut - poleg ukrajinske grivne je številne finančne transakcije mogoče opraviti tudi v rubljih, dolarjih in evrih.

Po poročanju ruskih medijev je preskrba regije s hrano bolj ali manj normalna. A cene so visoke, večini prebivalcev pa primanjkuje denarja. Kljub sporazumu iz Minska, ki med drugim predvideva ponovno vzpostavitev plačilnega sistema v tem delu države, številni uslužbenci, upokojenci, študentje in drugi namreč zaradi gospodarske blokade ne morejo do svojih sredstev, ki se sicer izplačujejo na njihove račune, saj jih je mogoče fizično dvigniti samo v zahodnem delu države.

Velik potencial, a zastarela infrastruktura
Doneški bazen je središče ukrajinske industrije, predvsem rudarstva in strojegradnje. A kot je opozoril politični analitik Andrej Suldalcev, je večina tehnologije še iz časov Sovjetske zveze in tako večinoma zastarele.

Energetsko potratne tovarne so delovale, dokler so imele dostop do poceni sovjetske in nato ruske energije, zdaj pa večinoma samevajo. Deluje le še nekaj premogovnikov in tovarn, izvozni potencial regije je neizkoriščen, poleg tega ni dostopa do pristanišč.

"Kljub številnim težavam ima regija potencial za gospodarski razvoj in zelo napačno bi bilo trditi, da je obsojena na propad," je prepričan Suldalcev. Ob tem priznava, da bo za razvoj potrebnih veliko investicij, zaradi politične negotovosti pa ni pričakovati, da bo v regijo kar naenkrat začel pritekati denar.

Analitiki za vzhod Ukrajine vidijo dva možna scenarija. Po prvem bi se obe samooklicani republiki vključili v Ukrajino, ki bi postala federalna država s šibkejšo osrednjo vlado, druga možnost bi bil zamrznjeni konflikt.

Zaradi konflikta v Ukrajini so se odnosi med Zahodom in Rusijo močno ohladili in padli na najnižjo raven po koncu hladne vojne. Washington in Bruselj sta zaradi ukrajinske krize uvedla gospodarske sankcije proti Moskvi, Rusijo so izključili iz skupine industrijsko razvitih držav G8, Putin pa je navedbe o ruski vpletenosti v ukrajinski konflikt označil za del zarote Zahoda. Zveza Nato je okrepila patrulje v zraku in na morju ter sprejela dogovor o vzpostavitvi posebne skupine sil za zelo hitro odzivanje.