Premier Sergej Aksjonov je v pogovoru za BBC dejal, da se je Krim končno "vrnil v svojo zgodovinsko domovino Rusijo", ter dodal, da je bila ruska priključitev polotoka "demokratično dejanje". "Rusija ni naredila ničesar narobe. To je bila odločitev prebivalcev Krima. Nič se ne bi moglo zgoditi brez podpore lokalnega prebivalstva, zato to ni bilo agresorsko dejanje, pač pa prava demokratična poteza. To je tudi glavna napaka in napačno interpretiranje zahodnih voditeljev. Mediji zavajajo ljudi, saj predstavljajo popačeno sliko lanskih dogodkov na Krimu."

Aksjonov je tudi podprl politiko ruskega predsednika Vladimirja Putina, za katerega je dejal, da je imel dve možnosti - zaščititi prebivalce Krima ali jih prepustiti v nemilost ukrajinskim nacionalistom. "Prepričan sem, da se je odločil prav. Ta odločitev pa ni bila sprejeta že pred novim letom, nihče se ni vmešaval v notranjo politiko Ukrajine. Tudi sam bi se odločil tako, kot se je on."

Putin zanikal, da je Rusija priključitev načrtovala
V nedeljo so sicer na ruski državni televiziji predvajali dokumentarno oddajo Krim - Pot nazaj v domovino, v kateri je Putin zanikal, da bi Rusija priključitev Krima načrtovala vnaprej. Šlo je za odziv na "skrajni nacionalizem", ki se je pokazal na prozahodnih protestih v Ukrajini, je dejal v filmu ter dodal, da je bil med krizo v Ukrajini in na Krimu pripravljen postaviti jedrsko orožje v stanje pripravljenosti.

Tatari so referendum bojkotirali
Spomnimo, na referendum 16. marca lani se je po uradnih podatkih 97 odstotkov prebivalcev Krima odločilo za priključitev Rusiji. A zahodni mediji so opozarjali, da je referendum potekal mimo vseh standardov, zato ga razen Rusije ni priznal nihče. Rezultati naj bi bili prirejeni, saj so ga bojkotirali Tatari, ki na Krimu predstavljajo skoraj četrtino od skupno 2,3 milijona prebivalcev. Dva dni kasneje si je Rusija polotok priključila, saj je menila, da gre za popravo zgodovinske krivice. Krim je bil in je v srcih ruskih rojakov "neločljiv del Rusije", je zatrdil Putin.

Za mednarodno skupnost pa je bila to kraja ozemlja mimo vseh norm mednarodnega prava. Nemoč EU-ja, zveze Nato in ZDA zaradi po njihovem očitnega dejanja agresije stalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov je bila očitna. Zahod je sicer uvedel sankcije proti določenim posameznikom in podjetjem, ki so sodelovali pri aneksaciji, z bolj drastičnimi ukrepi s prepovedjo izvoza določenega blaga, ki je dejansko udarila rusko gospodarstvo, je bilo treba počakati do poletja.

Nato se je vnel še spor na vzhodu Ukrajine, ki je kljub dvema mirovnima dogovoroma iz Minska zahteval že več kot 6.000 smrtnih žrtev in na tisoče beguncev.

Na Krimu in v Moskvi slovesnosti
Na Krimu bodo ob obletnici v ponedeljek z zborovanji in koncerti začeli tridnevne slovesnosti, v Moskvi pa bo ob obletnici priključitve polotoka Rusiji v sredo potekal koncert z naslovom Mi smo skupaj. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko pa bo ob žalostni obletnici za njegovo državo v Nemčiji, kjer bo obiskal ranjene ukrajinske vojake ter se srečal z nemško kanclerko Angelo Merkel.

Mogherinijeva: EU ni pozabila na Krim
Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini pa je opozorila, da Evropska unija ni pozabila nezakonite prisvojitve tega ukrajinskega polotoka, ki jo je izvedla Rusija. "EU trdno podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine," je poudarila in dodala, da je bil referendum "nelegalen in nelegitimen". "EU ga ne priznava in bo še naprej obsojala priključitev Krima Rusiji, to kršitev mednarodnega prava," je dodala.

Izpostavila je še, da prisvojitev Krima predstavlja tudi neposredno grožnjo mednarodni varnosti "z velikimi posledicami za mednarodni pravni red, ki ščiti enotnost in suverenost vseh držav". Pozvala je še druge članice Združenih narodov, da ne priznajo dejanja, ki ga je izvedla Rusija pod vodstvom predsednika Vladimirja Putina.

Mogherinijeva je izrazila še zaskrbljenost zaradi položaja na Krimu, predvsem zaradi kopičenja orožja in vojaštva ter zaradi slabšanja stanja človekovih pravic, vključno z omejevanjem pravice do svobode govora in preganjanjem pripadnikov manjšin.