Na predvečer 25. obletnice padca berlinskega zidu je Gorbačov očital Zahodu in še zlasti ZDA, da po političnih spremembah leta 1989 nista držala obljub in sta se namesto tega razglasila za zmagovalca hladne vojne ter se okoristila na račun šibkosti Rusije. Zaradi tega po njegovem mnenju svetovne velesile niso bile kos konfliktom v nekdanji Jugoslaviji, na Bližnjem vzhodu in zdaj v Ukrajini.

Gorbačov, ki velja za enega izmed očetov združitve Nemčije, ne skriva razočaranja nad Zahodom in reševanjem ukrajinske krize, saj je prepričan, da Zahod s svojo politiko do Ukrajine postavlja na kocko vse, kar je bilo pred leti pridobljeno.

V povezavi z ukrajinsko krizo je Gorbačov mnenja, da je svet na pragu nove hladne vojne, ki se je po prepričanju nekaterih že začela.

83-letni nobelovec za mir je sicer na današnji prireditvi Cinema For Peace Foundation znova pozval k razumevanju aktualne politike Moskve glede ukrajinske krize. Najnovejše izjave ruskega predsednika Vladimirja Putina je treba razumeti kot poskus zmanjšanja napetosti in vzpostavitve nove podlage za partnerstvo, je dejal Gorbačov in se ob tem zavzel tudi za obojestransko ukinitev sankcij.

Rešitve ni na vidiku
Odnosi med Rusijo in Zahodom so zaradi krize v Ukrajini na najnižji točki po koncu hladne vojne. Zahod obtožuje Rusijo, da podpira proruske upornike na vzhodu Ukrajine, medtem ko Moskva trdi, da je bila februarska menjava oblasti v Kijevu nezakonita.

Marca si je Rusija priključila Krimski polotok, aprila pa so izbruhnili spopadi med ukrajinskimi silami in proruskimi uporniki, potem ko so ti prevzeli nadzor nad regijama Doneck in Lugansk.

Od takrat je v nasilju umrlo več kot štiri tisoč ljudi. Nekaj upanja za končanje spopadov je prišlo septembra, ko je dogovor med Kijevom in uporniki vodil do premirja, ki pa se ga nenehno krši.

Razmere so se še poslabšale po prejšnjem koncu tedna, ko so uporniki na območjih pod svojim nadzorom izvedli svoje volitve, ki jih je Zahod označil za nelegitimne, Moskva pa jih je podprla.

Padec zidu vodil do padca komunizma
V Nemčiji so se v petek začela praznovanja ob 25. obletnici padca berlinskega zidu, ki bodo vrhunec dosegla v nedeljo z velikim spektaklom pred Brandenburškimi vrati. 155 kilometrov dolg in več metrov visok zid, ki je v celoti zaprl tedanji Zahodni Berlin, je po 28 letih padel 9. novembra 1989.

Padec berlinskega zidu je vodil do padca komunističnih režimov v Vzhodni Evropi, kar je bilo takrat pospremljeno z upanjem na novo svetovno politiko, ki ne bo več talka blokovske delitve.