V Berlinu je že vse pripravljeno na zaznamovanje spomina na padec simbola blokovske delitve Evrope. Slovesnosti bodo vrhunec dosegle 9. novembra, ko je pred dvema desetletjema dokončno padel zid, ki je delil Zahodno in Vzhodno Nemčijo, s tem pa so se začeli kot hišice iz kart sesuvati komunistični režimi v Vzhodni Evropi. Foto: EPA
V Berlinu je že vse pripravljeno na zaznamovanje spomina na padec simbola blokovske delitve Evrope. Slovesnosti bodo vrhunec dosegle 9. novembra, ko je pred dvema desetletjema dokončno padel zid, ki je delil Zahodno in Vzhodno Nemčijo, s tem pa so se začeli kot hišice iz kart sesuvati komunistični režimi v Vzhodni Evropi. Foto: EPA

Deset odstotkov anketirancev je menilo, da so berlinski zid, ki je preprečil prehod iz vzhodnega v zahodni del mesta, zgradili kar Berlinčani sami. Šest odstotkov je menilo, da ga je zgradil Zahod, štirje odstotki, da je bil del dvostranskega dogovora med Sovjetsko zvezo in Zahodom. 58 odstotkov anketirancev sploh ni vedelo, kdo je bil pobudnik železne zavese. Le 24 odstotkov jih je odgovorilo pravilno, da je zid zgradila Sovjetska zveza s takratno komunistično zaveznico vzhodnonemško vlado.

Vabljeni k branju članka o berlinskem zidu in intervjuja z Igorjem Grdino, ki je za MMC pojasnil ozadje simboličnega pomena gradnje in padca zidu, ki ju bomo objavili v ponedeljek, 9. novembra 2009. Vabljeni k branju!

Berlinski zid so podrli 9. novembra leta 1989, kar je enajst mesecev pozneje vodilo v ponovno združitev Nemčije.