Zid je Berlin in Nemce delil 28 let. Z njegovim padcem se je zrušil tudi komunizem v Evropi.

Osrednja slovesnost ob 50. obletnici začetka gradnje zidu je potekala na "mejni ulici" Bernauer, med udeleženci pa sta bila tudi nemški predsednik Christian Wulff in kanclerka Angela Merkel. Ob tej priložnosti so odprli drugi del spominskega parka na nekdanji meji med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom, kjer so nekoč stražili vojaki Nemške demokratične republike (NDR).

"Krivica, ki nas je doletela pri gradnji zidu, nas do danes opominja, da se moramo boriti za svobodo, demokracijo in državljanske pravice tako doma kot drugod po svetu," je dejala Merklova, hči protestantskega pastorja, ki je bila rojena v Zahodni Nemčiji, a se je že v mladih letih preselila na vzhod države.

Kanclerka je povedala, da se tudi sama spomni groze, ki je spremljala gradnjo zidu, saj je bila njena družina nasilno ločena od širših družinskih članov. "Še bolj nepozabni pa so spomini na veselje, ki je Nemce spremljalo ob padcu zidu leta 1989," je dodala.

Po besedah Wulffa bi morala Nemčija znotraj svojih meja spodbujati več svobode in številnim priseljencem v državi pomagati k lažji integraciji. Wulff se je spomnil tudi vseh tistih, ki so umrli ob meji, ki je ločevala vzhodni in zahodni del Nemčije, ter tistih, ki so bili zaradi političnih vzrokov preganjani in so pristali v zaporih.

"Zid je zdaj že zgodovina, a te zgodovine ne smemo pozabiti. Naša odgovornost je, da spomin nanj ohranjamo živ in ga prenesemo na prihodnje generacije, da se tovrstne krivice ne bi mogle nikoli več ponoviti," je še dejal Wulff.

Pri poskusu bega umrlo najmanj 136 ljudi
13. avgusta leta 1961 so se prebivalci vzhodnega dela Berlina nepričakovano zbudili za bodečo žico in začela se je gradnja zidu, s katerim so komunistične oblasti želele preprečiti beg svojih prebivalcev na Zahod iz stroge komunistične ureditve v vzhodnem delu. Mesto je bilo namreč po koncu druge svetovne vojne razdeljeno na štiri območja: ameriško, britansko, francosko in sovjetsko.

V največji tajnosti so oblasti NDR-ja angažirale več deset tisoč stražarjev, vojakov in policistov, ki so v noči na 13. avgust 1961 postavili nadzorne točke in ovire z bodečo žico. Počasi je ograjo zamenjal 155 kilometrov dolg in okoli štiri metre visok betonski zid, ki je razdelil mesto na vzhodni in zahodni del. Zahodni del je bil z zidom ločen tudi od preostalih delov Vzhodne Nemčije.

Zid je presekal 193 ulic in 12 prog podzemne železnice ali avtobusnih povezav. Med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom je bilo osem mejnih prehodov, poleg tega pa še šest mejnih prehodov med NDR-jem in Zahodnim Berlinom. Za varovanje zidu je skrbelo 11.500 oboroženih stražarjev, ki so mejo nadzorovali s 302 stražnima stolpoma.

Stražarji so dobili ukaz, da morajo "ustaviti ali likvidirati" vsakogar - tudi otroke -, ki bi skušal nezakonito priti čez zid. Kljub temu naj bi na drugo stran pred padcem zidu uspelo prebegniti okoli 5.000 ljudem. Številni so pobegnili skozi okoli 17 predorov pod zidom, ki so bili v preteklih letih uničeni v gradbenih delih, medtem ko nekaj ostankov zidu še vedno spominja na to tragično obdobje nemške in evropske zgodovine.

Znanstveniki ocenjujejo, da je med letoma 1961 in 1989 v poskusu prečkanja meje umrlo - bilo ubitih ali pa se je ubilo - najmanj 136 ljudi. Večino žrtev so pri poskusu bega ubili mejni stražarji in številnim izmed njih so po združitvi Nemčij sodili, a so bili večinoma obsojeni na pogojne kazni, saj so vztrajali, da so samo sledili ukazom nadrejenih.

Bernauer Strasse simbol razdeljenega mesta
V spomin na žrtve so v soboto po vsej Nemčiji zastave spuščene na polovico droga, medtem ko so se v Berlinu ob 12. uri oglasili cerkveni zvonovi, avtobusi in vlaki pa so se ustavili za minuto. Ljudje so se žrtev spomnili z minuto molka.

Simbol delitve mesta je postala ulica Bernauer, kjer bo potekala osrednja slovesnost. Pločnik je bil na zahodni strani, hiše so ostale na vzhodni. Zdajšnji berlinski župan Klaus Wowereit je 13. avgusta 1961 označil za "najbolj tragičen dan v zgodovini Berlina po koncu druge svetovne vojne".