Če so bili dogodki v noči 9. novembra 1989 bolj kot ne spontani, je bila noč (in dan) 9. novembra 2009 skrbno načrtovana. Prvo od 1.000 velikih domin, razprostrtih na 1,5 kilometra, kjer je nekoč stal zid, z napisi o svobodi, je podrl voditelj poljskega sindikata Solidarnost in pozneje poljski predsednik Lech Walesa. Podiranje domin pred Brandenburškimi vrati, simbolom združitve Nemčije leta 1990, je ponazorilo, kako so leta 1989 kot domine eden za drugim padli komunistični režimi v Vzhodni Evropi.
Zadnjo domino so podrli otroci, simbol in upanje prihodnosti.
"Zid ne bi padel brez pogumnih ljudi"
Nemška kanclerka Angela Merkel, tudi sama rojena v nekdanji Nemški demokratični republiki, je gostila številne svetovne voditelje, ki se skupaj z Berlinčani in Nemci spominjajo zgodovinske noči, ko so se na obeh straneh 3,6-metrskega zidu zbrale množice ljudi in začele podirati zid, ki je 28 let delil mesto in svet. "Noč 9. novembra 1989 je bila izpolnitev sanj. Številni so igrali pomembno vlogo, a tega ne bi bilo brez poguma ljudi v Vzhodni Nemčiji," je dejala kanclerka in dan padca zidu označila za najsrečnejšega v svojem življenju.
Poleg številnih turistov so v Berlin dopotovali voditelji 27 članic Evropske unije, med njimi britanski premier Gordon Brown, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ruski in slovenski premier Borut Pahor ter ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in ameriška državna sekretarka Hillary Clinton.
"Brez svobode ni demokracije"
Med govorniki na večerni slovesnosti so se zvrstili berlinski župan Klaus Wowereit, Merklova, Walesa, zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, nekdanji nemški zunanaji minister Hans Dietrich Genscher ter nekdanji madžarski premier Miklos Nemet, ki je s svojo odločitvijo pred dvema desetletjema o odprtju meja svoje države omogočil številnim Vzhodnim Nemcem, da so pobegnili na Zahod.
"Brez svobode ni demokracije"
"Svoboda ne nastane sama po sebi, zanjo se je treba boriti. Svoboda je najbolj dragocen element našega političnega in družbenega sistema. Brez svobode ni deokracije," je pred zbranimi političnimi glavami in množico, ki ji veselja ni pokvaril niti dež, povedala Merklova. Kanclerka je opomnila, da združitev Nemčije, ki se je zgodila slabo leto po padcu zidu, "še vedno ni popolna". Vzhodna za Zahodno Nemčijo zaostaja predvsem v gospodarskem smislu.
"Drznili ste si sanjati"
Predsednik ZDA Barack Obama se slovesnosti ni mogel udeležiti, zato je poslal videosporočilo, v katerem je rušenje zidu označil kot "jasno grajo tiranije" in "močno afirmacijo svobode". "Drznili ste si sanjati v temi. Vedeli ste, da ima nasilje moč dominirati le začasno, da pa ne bo nikoli dokončno zapovedovalo," je britanski premier Brown pohvalil duh Belinčanov.
Francoski predsednik Sarkozy, ki je pred tem na Facebook dal sliko sebe, kako na zgodovinsko noč s kladivom tolče po zidu, je države sveta pozval k boju proti "zidovom, ki še vedno obstajajo v našem svetu in ki še vedno delijo mesta, regije in narode".
Medvedjev je izpostavil, da so soočenja iz hladne vojne čas preteklosti in se zavzel za gradnjo "novega, boljšega sveta" ter skupen boj proti gospodarski krizi, kriminalu, terorizmu in revščini.
Slovesnost se je sklenila z ognjemetom, praznovanja s koncerti in rajanja pa naj bi trajala pozno v noč.
Merklova je popoldne z Gorbačovom in Waleso prečkala most Bornholmer, prehod med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, ki je bil po več mesecih demonstracij pred 20 leti odprt prvi. Ob aplavzu zbrane množice je Merklova v spremstvu obeh nekdanjih voditeljev pohvalila Gorbačova, da je omogočil spremembe. Padec "je bil rezultat dolge zgodbe zatiranja in boja proti zatiranju". "Ni bil le dan slavja za Nemce, temveč slovesen dan za celo Evropo."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje