Uradni Minsk opozarja, da je odvisnost obojestranska. Če bo država ostala brez pogodbe za oskrbo z ruskim plinom, bo Belorusija preprečila dobavo plina ruskega energetskega velikana Gazproma več kot 20 državam po Evropi. Gazprom je na moteno dobavo plina že opozoril Litvo, Poljsko in Nemčijo.

Rusija sicer za 1.000 kubičnih metrov za zdaj Belorusiji računa le 46 dolarjev, kar je enako, kot plačujejo ruski porabniki, nova cena, ki jo zahteva Gazprom, pa je kar 200 dolarjev, kar pa je še vedno manj, kot ruski plin plačujejo druge države. Belorusija zatrjuje, da v takšno podražitev ne bo nikoli privolila, zadnja cena, ki jo je pripravljena plačati, pa je 75 dolarjev.

Evropska unija zatrjuje, da zaradi groženj Belorusije še ni zaskrbljena. V Bruslju ocenjujejo, da bodo zaloge v Evropi več kot zadoščale ob morebitnih usahlih plinovodih. Gazprom zadosti četrtini evropskih potreb po zemeljskem plinu, njegove največje odjemalke pa so Nemčija, Francija, Italija in Turčija.

Gazprom skozi zadnja vrata v Beltransgaz
Rusija sicer prek beloruskega ozemlja na Zahod izvaža okoli 20 odstotkov plina, 80 odstotkov pa prek Ukrajine, od katere je pred natanko enim letom prav tako izsilila višjo ceno plina. Analitiki menijo, da želi Rusija, dosedanja tesna zaveznica režima beloruskega predsednica Aleksandra Lukašenka, le prevzeti 50-odstotni delež v operaterju beloruskih plinovodov Beltransgaz in s tem odpraviti odvisnost od tamkajšnjih upravljalcev plinovodov. Minsk v to nikakor ne želi privoliti.

V podobnem primežu se je pred dnevi znašla tudi Gruzija, ki je morala pristati na plačilo 235 dolarjev za 1.000 kubičnih metrov ruskega plina. Ukrajina pa bo morala namesto 50 dolarjev, kolikor je plačevala leta 2005, in 95 dolarjev, kolikor je plačevala letos, leta 2007 plačevati 130 dolarjev za 1.000 kubičnih metrov plina.