Čavajda je v 24. tednu nosečnosti zaradi tumorja v glavi otroka želela narediti splav, a so ji v štirih zagrebških bolnišnicah dejali, da ta na Hrvaškem po desetem tednu ni mogoč, čeprav zakon predvideva tudi izjeme.

Ko je primer prejšnji teden prišel v javnost, se je bitka za njene pravice začela tudi v medijih. Odvetnica Vanja Jurić meni, da odločitev drugostopenjske komisije brez problematiziranja primera v medijih ne bi bila takšna, kot je danes. Drugostopenjska komisija v Zagrebu ji je namreč v sredo odobrila prekinitev nosečnosti na Hrvaškem.

"Gre za precedenčno odločitev na Hrvaškem, tako da imamo zdaj črno na belem to, kar smo vedeli že prej – da je prekinitev nosečnosti v takšnih primerih zakonita. S tem smo lahko zadovoljni zaradi vseh žensk v prihodnosti," je za hrvaško tiskovno agencijo Hina dejala njena odvetnica.

Mirela Čavajda se je z zahtevo za prekinitev nosečnosti obrnila na bolnišnico Petrova v Zagrebu, kjer pa so ji dejali, da ji ne morejo zagotoviti zdravstvene oskrbe v skladu z odločitvijo drugostopenjske komisije in odredbami zakona, ki regulira prekinitev nosečnosti, je danes razkril hrvaški spletni portal Index.hr. Zato naj bi se odločila za prekinitev nosečnosti v Ljubljani.

O primeru so v četrtek razpravljali tudi v oddaji Otvoreno na hrvaški nacionalni televiziji. Direktor zagrebškega kliničnega centra Ante Ćorušić meni, da bo Mirela Čavajda na postopek vseeno morala v Slovenijo.

"Kolikor vem, na Hrvaškem nihče ne zna opravljati feticida. Mislim, da bodo gospo Čavajda napotili v Slovenijo, postopek pa bo plačal hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje. Feticid je postopek, kjer je cilj uboj ploda. To je brutalen postopek, kjer z iglo vstopiš v maternico in meriš na srce fetusa. Gre za uboj, po katerem se plod po delih odstranjuje," je v oddaji povedal Ćorušić.

Shodi v znak solidarnosti

Primer je v hrvaški javnosti znova odprl debato o vse težji dostopnosti splava na Hrvaškem. V znak solidarnosti z Mirelo Čavajda in vsemi ženskami, ki so jih prikrajšali za z zakonom zajamčeno pravico do splava, so potekali shodi v različnih mestih po vsej Hrvaški, tudi v Zagrebu.

"Zahtevamo dostopno prekinitev nosečnosti, zahtevamo, da zagotovijo zmogljivosti za izvajanje postopka, da naredijo register zdravnikov z ugovorom vesti. Ne bomo odnehali, dokler ne izpolnijo teh zahtev," so na današnji tiskovni konferenci povedale predstavnice skupnosti Roda, soorganizatorja shoda v Zagrebu. "Kolikšen odstotek zdravnikov bo imel ugovor vesti, je njihova stvar, vendar pa mora imeti sto odstotkov žensk zagotovljeno ustrezno zdravstveno oskrbo," so dodale.

V soboto ob 11. uri bo v Zagrebu potekal še shod za življenje v znak podpore vsakemu nerojenemu otroku.