Na splošno bi lahko odnose z vsemi štirimi sosednjimi državami - Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko - označili za korektne in na trdnih temeljih, a še zlasti pri Hrvaški so razprtije (večinoma vezane na nerešeno vprašanje meje) precej očitne - celo tako zelo, da vplivajo na pogled sveta na Slovenijo.

Poleg tega Slovenija v nasprotju z drugimi državami nekdanje Jugoslavije ni uredila odnosov z Zvezno republiko Jugoslavijo oz. Srbijo in Črno goro vse do padca Slobodana Miloševića - čeprav so Slovenci vseeno odprli predstavništvo v Podgorici, da bi sodelovali s črnogorskim predsednikom Milom Đukanovićem.

Razen pri vprašanju nasledstva danes Slovenija s sosedami sodeluje dobro, s številnimi skupnimi projekti ter bilateralnimi in multilateralnimi partnerstvi. Z vstopom v EU je Slovenija postala glasna zagovornica vključitve preostalih nekdanjih republik Jugoslavije v evroatlantske institucije. Slovenske močne politične vezi v regiji dopolnjujejo močne gospodarske vezi, poleg tega pa je tudi ena največjih tujih vlagateljic na tem območju. Dober dokaz izjemnih odnosov na območju je to, da je Slovenija skupaj z Avstrijo in Italijo kandidirala za skupno organizacijo zimskih olimpijskih iger v letih 2006 in 2010.

Poglejmo podrobneje odnose Slovenije z vsako izmed štirih sosed.

Italija: Italijansko-slovenski odnosi so se od leta 1994 dramatično izboljšali in so danes zelo dobri. V začetku 90. let je vprašanje vrnitve imetja istrskim izgnancem po 2. svetovni vojni oviralo razvoj dobrih odnosov, a do leta 1996 so se ti občutno izboljšali, ko se je Italija odrekla reviziji Osimskih sporazumov. Italija je bila glasna podpornica pridruževanja Slovenije EU-ju in Natu ter ji pomagala premagovati tehnične in pravne ovire pri kandidaturi v evropske in čezatlantske institucije.
Leta 2001 je italijanski senat glasoval za zakonodajo, ki je razrešila nekatere manjše neskladnosti glede manjšine in kompenzacije za posesti, ki so jih po vojni zapustili italijanski begunci iz Jugoslavije. V zadnjem času so se napetosti med državama pojavile v povezavi z gradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in blizu slovensko-italijanske kopenske meje, pri čemer naj se Italijani ne bi posvetovali s Slovenci, čeprav bi plinski terminali lahko imeli negativne posledice za okolje tudi v Sloveniji.
Madžarska: Odnosi z Madžarsko so odlični. Madžarski (pa tudi italijanski) manjšini v Sloveniji po slovenski ustavi pripada poseben status, vključno s stalnim sedežem v parlamentu. Dobro je urejen tudi status madžarskih Slovencev. Slovenija sodeluje z Madžarsko (pa tudi z večino preostalih sosed) na številnih področjih, tudi na vojaškem, transportnem, pri boju proti pranju denarja in organiziranemu kriminalu, sklenjene ima pogodbe o neširjenju atomskega orožja, državi pa sodelujeta tudi na okoljevarstvenem področju.
Avstrija: Slovenija ima z Avstrijo z izjemo občasnih sporov glede slovenske manjšine v Avstriji tesne odnose. Zlasti v letih 2005 in 2006 je potekala glasna in na trenutke napeta razprava glede dvojezičnih tabel na avstrijskem Koroškem. Državi se pri tem vprašanju še vedno razhajata. Za vprašanja glede uporabe jedrske sile v Sloveniji se zdi, da so se razrešila z vstopom Slovenije v EU. Gospodarsko sodelovanje se razvija, vključno s skupnim projektom za razvoj obmejnih območij. Medregijsko sodelovanje, še zlasti s Koroško in Štajersko, je dobro razvito. Avstrija je bila ob Nemčiji in Vatikanu največja podpornica slovenske neodvisnosti in je tudi podprla slovensko pot v EU.
Hrvaška: Novembra 2009 sta se Slovenija in Hrvaška dogovorili, da o njunem dolgoletnem sporu okoli meje odloči arbitraža - po tem je Slovenija tudi odprla vrata Hrvaški za vstop v EU, ki ga je pred tem pogojevala z razrešitvijo mejnega vprašanja. In čeprav ostaja iz časov nekdanje Jugoslavije nekaj odprtih vprašanj, vključno z lastniškimi pravicami in prihranki hrvaških varčevalcev v Ljubljanski banki (oktobra 2010 sta se državi dogovorili, da pri tem vprašanju posreduje Banka za mednarodne poravnave v Baslu), so se bilateralni odnosi od novembra 2009 občutno izboljšali. Še dodaten znak otoplitve odnosov med državama je prišel marca 2010, ko sta Slovenija in Hrvaška skupaj gostili regionalni forum zahodnobalkanskih voditeljev na Brdu pri Kranju.