A glede na to, da je večina turistične infrastrukture v rokah zloglasnih privržencev nekdanje oblasti in nekdanjih generalov stare vojaške diktature, kako lahko turist sploh potuje po nekdanji Burmi, ne da bi s tem financiral prav tiste ljudi, ki so toliko desetletij ohranjali državo v temi? In kako se lahko Mjanmar, ob tem ko širi svoj turistični sektor, izogne, da ne bi šel po poti Tajske in Kambodže v seksturizem?
Narodna liga za demokracijo, opozicijska stranka, ki jo vodi nobelovka Aung San Su Či, priznava, da "neobčutljiva pričakovanja seksturistov pomenijo očitno zlo". Stranka pravi, da želi državo obvarovati tudi pred drugimi socialnimi nevarnostmi, "brezbrižnimi praksami, kakršna je nekritična delitev denarja ali daril, ki so v nekaterih skupnostih otroke spremenili v navadne berače".
Da ne bi šel po poti Kambodže
Andrea Valentin, ustanoviteljica aktivistične skupine Tourism Transparency, je za spletno novičarsko stran Irrawaddy pred kratkim spregovorila o možnosti, da bi se ob razvoju mjanmarske turistične infrastrukture seksturizem zakoreninil.
"Razmah seksturizma je moj največji strah za prihodnost. Seksturizem je multimilijardna industrija in ne gre le za prostitucijo. Skrbi me zaradi otroškega seksturizma in ranljivosti otrok, ki so osiroteli v ciklonu Nargis. Bojim se, da se uboge ženske in dekleta, moški in dečki, ne bodo mogli upreti finančnemu dražu in bodo grozljivo izkoriščeni. Lekcije, ki se jih je treba naučiti, so precej preproste: če si Mjanmar želi v državi več prostitutk kot menihov, potem naj sledi tajskemu turističnemu razvoju. Upajmo, da se bo Mjanmar hotel izogniti 30.000 otrokom v seksturizmu, kot jih imajo v Kambodži," piše Valentinova.
KAMBODŽA IN (OTROŠKI) SEKSTURIZEM
Kambodža velja s svojimi neokrnjenimi belimi plažami, starodavnimi mesti, osupljivimi templji in bujnimi džunglami za pravi biser in je med alternativnejšimi popotniki močno priljubljena. Državo, ki jo je nekoč popolnoma razdejala vojna in polja smrti, danes letno obišče okoli 750.000 turistov. A za to rajsko fasado se skriva temačni seksturizem - kljub temu da je prostitucija nezakonita. Ena tretjina od približno 800.000 prostitutk v državi so otroci. Zahodnjaki množično potujejo v Kambodžo, da bi si kupili deklico ali dečka. Mnogi so stari komaj pet let, 12-letniki veljajo že skoraj za prestare. 600 dolarjev stane devica, ki jo lahko za to ceno odpelješ za tri dni v svoj hotel. Če si belec v Kambodži, se predvideva, da si tu zaradi seksa. Po poročilu človekoljubne organizacije World Vision so celo številni visoko rangirani predstavniki kamboškega ministrstva za turizem vpleteni v otroški seksturizem, spolno izkoriščanje otrok in celo podpirajo dejavnosti trgovcev z otroškim seksom.
Več o Kambodži in njenemu črnemu turizmu si lahko preberete tu.
Turizem=Kapital
V konservativni državi, kakršna je Mjanmar, kjer se spolna dejavnost obravnava kot zelo osebna zadeva, je žalostna resnica ta, da ne bo pretežko razviti cvetoče industrije seksturizma. Ta namreč v državo pripelje tuj kapital in prinaša dobiček, lokalne skupnosti pa zato ne posredujejo rade, zaradi česar so ženske in otroci še toliko lažja tarča za spolno suženjstvo.
Mjanmarski komentatorji na Irrawaddyju izražajo podobne pomisleke. "V Jangonu imamo že zdaj dovolj masažnih salonov in barov s karaokami," piše neki uporabnik. "Zakaj bi hoteli ustvariti dekadentno "močno življenje" samo zato, da bi privabili turiste? Naj raje privabljamo normalne turiste, ne pa izmečke ali pedofile, kot je Gary Glitter." Nekdanjega rockovskega zvezdnika Glitterja so leta 2002 izgnali iz Kambodže in obsodili zaradi spolne zlorabe dveh deklic v Vietnamu leta 2006.
Še en komentator pa: "Mjanmar ne bi smel postati nova Tajska. Ne bi smeli kopirati njihovih rdečih četrti. Vsakršna seksindustrija bi morala biti strogo nadzorovana. Ne smemo pustiti, da naši otroci postanejo spolni sužnji. Ljudi bi se moralo učiti, da se preživljajo z moralno poštenimi in dostojanstvenimi načini."
Mešani občutki Su Či
Su Či in drugi aktivisti so imeli v zadnjih letih do tujih obiskovalcev mešano mnenje. Su Či je tako pozvala k popolnem bojkotu, ko je vojaška hunta leta 1996 začela senzacionalistično turistično kampanjo, leta 1999 pa je dejala: "Mjanmar bo tu še mnogo let, zato recite svojim prijateljem, naj nas obiščejo pozneje. Če nas obiščete zdaj, bi bilo to enako, kot da podpirate režim."
Narodna liga za demokracijo in Su Či, ki bo svoj stolček v parlamentu uradno zasedla 23. aprila, so od takrat umirili svoje stališče in pravijo, da "pozdravljajo turiste, ki bi prispevali k blaginji ljudi in ohranitvi okolja ter ki bi se poučili o kulturnem, političnem in družbenem življenju države".
Dohodki od turizma so se v Mjanmaru od leta 2008 podvojili in so lani znašali 319 milijonov dolarjev. Povprečni turist zapravi 120 dolarjev na dan, kar naj bi se samo še povzpelo. Dve tretjini obiskovalcev prihaja iz Azije, Zahodnoevropejcev je 21 odstotkov. Mjanmar pa je lani obiskalo le 21.700 Američanov (5,5 odstotka).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje