Prihodnji teden se s položaja predsednika poslavlja 80-letni Muhammadu Buhari, ki se je na čelo Nigerije prvič povzpel že kot vodja vojaškega udara leta 1983. Buhari, ki so mu številni očitali avtoritarni način vladanja, je bil nato za predsednika izvoljen leta 2015 in nato leta 2019 še za drugi mandat.

Za predsedniški položaj se bodo glede na javnomnenjske ankete tokrat udarili trije kandidati – 70-letni politični veteran Bola Tinubu iz vladajočega Vsenaprednega kongresa (APC), 76-letni Atiku Abubakar iz opozicijske Ljudske demokratske stranke (PDP), ki je bil glavni izzivalec Buharija že pred štirimi leti, ter 61-letni nekdanji guverner Peter Obi iz manjše Delavske stranke.

Ključne volitve pred 213-milijonsko državo

Politični analitiki tokratne volitve, 24 let po koncu vojaške vladavine, označujejo kot prelomnico za Nigerijo, poroča Guardian.

Nigerija je z 213 milijoni prebivalcev najštevilčnejša država v Afriki in hkrati tudi največje afriško gospodarstvo. Ob tem velja za vodilno demokracijo na celini, vendar ima številne težave zaradi gospodarske in socialne krize ter nasilja.

Huda inflacija in nasilje po državi

Na volivce bodo pri izbiri novega predsednika po navedbah Reutersa vplivale predvsem gospodarske težave, vključno z najvišjo inflacijo v skoraj dveh desetletjih, brezposelnostjo in pomanjkanjem gotovine.

Nigerijska vlada je kljub nasprotovanju sodišča 10. februarja preklicala veljavnost starih bankovcev za 200, 500 in 1000 nigerijskih nair, zaradi pomanjkanja novih bankovcev pa so izbruhnili protesti, med katerimi so protestniki napadali banke in bankomate. Zaradi krize so nedavno podaljšali veljavnost starih bankovec za 200 nair (0,4 evra).

Državo pretresa tudi nasilje, na severu ga povzročata rivalski džihadistični skrajni skupini Boko Haram in Islamska država zahodnoafriške province, na jugovzhodu potekajo spopadi med nigerijsko vojsko in uporniki Staroselskega ljudstva Biafra; tudi v nekdaj varnih mestih pa se je povečalo število ugrabitev za odkupnine. Številni Nigerijci policijo in vojsko vidijo kot neučinkoviti in skorumpirani.

Volilno pravico ima 90 milijonov, izid odvisen od volilne udeležbe

Napovedi javnomnenjskih anket so pred volitvami 25. februarja precej različne. Izid na volitvah bo odvisen tudi od volilne udeležbe. Volilno pravico ima 90 milijonov Nigerijcev, vendar bi se lahko po nekaterih napovedih volitev udeležila manj kot polovica, kar bi povečalo možnosti za kandidata obeh uveljavljenih strank.

V primeru visoke udeležbe je glavni favorit za zmago Peter Obi. Nekdanji bankir, ki je zasedal vodilne položaje v več bankah, sicer ni politični novinec, saj je nekdanji član opozicijske Ljudske demokratske stranke pred leti bil tudi guverner zvezne države Anambra.

Lani je prestopil v majhno Delavsko stranko in začel v nasprotju s protikandidatoma, ki nagovarjata vsak svojo volilno bazo, nagovarjati vse skupnosti, pri čemer je aktiven tudi na družbenih omrežjih.

Peter Obi kot reformator etnično in versko razklane države

61-letni katoličan Obi se Nigerijcem trudi predstaviti kot reformator, ki se bo spopadel z velikimi težavami, pri čemer mu gresta na roko tudi starost protikandidatov in obtožbe o korupciji.

Podporo med volivci je pridobil tudi s prizadevanji za premostitev etničnih in verskih razkolov v državi, mlade pa je pridobil tudi z obljubo o opravičilu za policijsko nasilje na protestih v zadnjih letih.

Njegovi podporniki so "zelo mlado volilno telo, nigerijska demokratična generacija, za katere je bilo zadnjih osem let pod Buharijem precej brutalnih", je za Guardian ocenila strokovnjakinja za Nigerijo Leena Koni Hoffmann-Atar iz londonskega think tanka Chatham House.

Tinubu in Abubakar obljubljata oživitev gospodarstva in manj nasilja

Bola Tinubu iz vladajoče stranke obljublja predvsem oživitev gospodarstva, nova delovna mesta in konec trpljenja ter razseljevanja ljudi, ki ga je povzročilo več kot desetletje uporniškega nasilja.

Atiku Abubakar na drugi strani obljublja privatizacijo, med drugim državnega naftnega podjetja NNPC, spodbude za mala podjetja in dialog s separatisti na jugovzhodu.

Nigerija ima zapleten volilni sistem – za zmago v prvem krogu mora kandidat osvojiti navadno večino vseh glasov ter najmanj 25 odstotkov glasov v vsaj dveh tretjinah od 36 zveznih držav. Morebitni drugi krog volitev bi bil sploh prvi v zgodovini Nigerije, kar bi prineslo tudi varnostna tveganja, še navaja Guardian.