Sodnik Alphons Orie je ob branju obsodbe za storjene zločine med vojno v BiH-u med letoma 1992 in 1995 dejal, da je Krajišnik kriv umorov in preganjanja, vendar pa ga je oprostil obtožbe genocida, saj zanjo ni bilo dovolj dokazov. Tožilstvo je sicer zanj zahtevalo dosmrtno kazen, saj naj bi bil Krajišnik kot posameznik ali nadrejeni kriv za smrt 1.300 ljudi. Krajišnik je obsodbo sprejel brez čustev.

Kruto izživljanje nad ujetniki
Sodnik Orie je ob prebiranju obsodbe omenil napad, ko je srbska paravojaška skupina uporabila bodičaste železne palice in verige, s katerimi je pretepala muslimanske ujetnike, ki so bili hkrati prisiljeni, da so se pretepali tudi med seboj. Pri tem so enemu ujetniku odrezali ušesa in drugemu prste, prišlo pa je tudi do spolnega nasilja nad ujetniki.

Krajišnik je po izobrazbi ekonomist in je bil v času vojne predsednik parlamenta Republike Srbske ter član predsedstva, ki je imelo nadzor nad vojsko. Nekdanji pomočnik voditelja bosanskih Srbov Radovana Kradžića je trdil, da je nedolžen, njegovi odvetniki pa so menili, da pričanje prič ni bilo kredibilno in so zato zahtevali oprostitev. 61-letnika so pripadniki Natovih sil ujeli leta 2000 na Palah pri Sarajevu, sojenje proti njemu pa se je na Mednarodnem kazenskem sodišču za zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, začelo 3. februarja 2004.

Razočaranje na obeh straneh
Sorodniki žrtev pokola v Srebrenici menijo, da je kazen za Momčila Krajišnika premila, bosanski Srbi pa so jo označili za prestrogo. Organizacija Matere iz Srebrenice je šokirana in razočarana, da ga niso obsodili za genocid, in menijo, da gre za nagrado za zločine v BiH-u. Po besedah generalnega sekretarja bošnjaške Stranke demokratske akcije (SDA) Amirja Zukića je kazen premila, saj je bilo znano, da je bil Krajišnik ob Karadžiću in Mladiću ključni človek in je vedel za vse zločine, ki so se zgodili.

Nasprotno politični vrh Republike Srbske meni, da je kazen previsoka, a so zadovoljni z oprostitvijo obtožbe genocida, kar po njihovem mnenju pomeni, da ga ni bilo. Predsednik Republike Srbske Dragan Čavić je obsobo označil kot šokantno, saj meni, da je bil Krajišnik kot predsednik skupščine prvi med enakimi, zato je mogoče sodbo proti njemu razumeti tudi kot sodbo proti celotnemu takratnemu prvemu skupščinskemu sklicu. Premier Republike Srbske Milorad Dodik je zadovoljen, ker je sodišče zavrglo del obtožnice, ki se nanaša na genocid.

Le dve obsodbi za genocid
Za genocid je haaško sodišče do zdaj obsodilo le dva človeka, oba za pokol v Srebrenici leta 1995. Nekdanji visoki poveljnik vojske Republike Srbske Radislav Krstić je bil leta 2001 zaradi pomoči in podpore pri genocidu obsojen na 46 let zapora, vendar so mu po pritožbi kasneje kazen zmanjšali na 35 let zapora. Vidoje Blagojevič, prav tako nekdanji poveljnik vojske Republike Srbske, je bil lani zaradi podpiranja genocida obsojen na 18 let zapora. Glavna obtoženca za pokol v Srebrenici, Radovan Karadžić in Ratko Mladić, sta še vedno na prostosti.