Premog prevažajo s tovornjaki namesto z vlaki. Vsak dan jih na Kitajsko odpelje okoli 2.000. Foto: Reuters
Premog prevažajo s tovornjaki namesto z vlaki. Vsak dan jih na Kitajsko odpelje okoli 2.000. Foto: Reuters
Mongolija
Tovornjaki premog na Kitajsko zdaj prevažajo po slabi cesti. Foto: Reuters
Premog
Kitajska želi mongolski premog in baker, ima pa tudi sredstva za izgradnjo potrebne infrastrukture, če bo Mongolija to dovolila. Foto: Reuters

Vsak dan iz ogromnega rudnika v Mongoliji proti Kitajski čez puščavo Gobi odpelje okoli 2.000 tovornjakov, cesta pa je zelo ozka in polna lukenj, zaradi česar pogosto prihaja do nesreč, poroča Reuters. Zaradi slabe povezave se premog prodaja po znižani ceni.

Blizu so začeli graditi železnico, a so pred dvema letoma gradnjo zaradi pomanjkanja sredstev ustavili. Povezava bi omogočila Mongoliji, ki ji primanjkuje denarja, da proda več premoga za višjo ceno svojemu največjemu odjemalcu, s čimer bi lahko tudi financirala projekt. Predlog dogovora s kitajsko družbo Šenhua in japonsko korporacijo Sumitomo za razvoj rudnika in izgradnjo železnice je mongolski parlament blokiral.

Strah pred vplivom Kitajske
Izgradnja je namreč kljub očitnim gospodarskim koristim postala žrtev mongolskih ambivalentnih občutkov glede vse večjega vpliva Kitajske.

Pred stoletjem so kitajski vojskovodje uporabili železnico, da so kolonizirali notranjost Mongolije, zaradi česar nekateri mongolski nacionalisti trdijo, da bi čezmejna železniška povezava omogočila nov kitajski vdor.

Mongolski parlament je sprejel zakonodajo, ki preprečuje vlaganje podjetij v lasti tujih držav, s čimer so želeli poslanci preprečiti kitajske načrte prevzema mongolskih podjetij.

A Mongolija si po poročanju Reutersa ne more privoščiti izbirčnosti. Vlada je bila zaradi posojila Mednarodnega denarnega sklada v vrednosti 5,5 milijarde dolarjev namreč prisiljena v politiko zategovanja pasu.

Predvolilna tema
Ta tema je postala pomembna tudi pred mongolskimi predsedniškimi volitvami, ki bodo v ponedeljek.

Za položaj se bosta potegovala predvsem dva kandidata. Mijigombo Enkbold iz vladajoče Mongolske ljudske stranke je po besedah predstavnika stranke "odprt za tuja vlaganja iz vseh držav, kar seveda vključuje tudi vlaganje iz Kitajske". Pri tem mora Mongolija "zmanjšati neprimerno odvisnost" od ene države, torej Kitajske.

Glavni izzivalec pa je Kaltma Batulga iz Demokratične stranke, ki je izrazil skeptičnost glede kitajskih namer v Mongoliji, saj je bila država več stoletij pod kitajsko vladavino. Neodvisnost je pridobila leta 1921. Batulga je sicer dejal, da mora Kitajska ostati pomemben partner, a je dodal, da je železniška povezava s to državo "tako gospodarsko vprašanje kot vprašanje državne varnosti".

Batulga, nekdanji minister za transport med letoma 2008 in 2012, je sprva favoriziral širše ruske tirnice, češ da bi postala Mongolija z mednarodnim standardom odvisna od Kitajske. Nedavno pa je dejal, da se bo strinjal s kakršno koli odločitvijo parlamenta. Po razcvetu premogovništva med letoma 2011 in 2013 so mongolski politiki namreč začeli razmišljati, kako naj zmanjšajo odvisnost od Kitajske in so začeli načrtovati železniško povezavo z Daljnim vzhodom Rusije.

Sumati Luvsanvandev, vodja agencije za raziskovanje javnega mnenja Sklad Sant Maral, je dejal, da bo na volitvah volivcem in volivkam gospodarska rast morda pomembnejša od nacionalizma. "Volivci so morda dvomljici, a so tudi precej pragmatični," je dejal.

Marčevska anketa kaže, da uživa vladajoča Mongolska ljudska stranka precej večje zaupanje javnosti glede reševanja težav v državi kot opozicijska Demokratična stranka. V času kampanje ankete niso dovoljene.