Na zemljevidu je razvidno, kako bi ekstremne temperature učinkovale na raven vode, proizvodnjo agrokultur, nevarnosti gozdnih požarov in dvig morske gladine.

Zemljevid so na pobudo britanskega zunanjega ministra Davida Milibanda, sekretarja za podnebne spremembe Eda Milibanda in znanstvenika Johna Beddingtona predstavili v muzeju znanosti.

Ob tem je Miliband dejal: "Z vprašanjem podnebnih sprememb bi se morali ukvarjati vsi - zunanji ministri, ministri za okolje, ministri za finance, obrambo kot tudi vsi drugi deli vlade in družbe -, da bi nam na koncu uspelo svetovno temperaturo zvišati le za dve stopinji Celzija."

Glede na podatke Urada za energijo in podnebne spremembe bi se pridelava agrokulturnih pridelkov zmanjšala na vseh pomembnejših območjih. Himalajski ledenik naj bi se do leta 2050 stopil za polovico svoje današnje velikosti, kar bo vplivalo na osušitev številnih rek, kar bi občutilo tudi 23 odstotkov Kitajcev.

Slovenija: Iz alpskega raja v puščavo
Če bi se svetovna temperatura res dvignila nad štiri stopinje Celzija, bi posledice občutili tudi v Sloveniji. Ker bo podnebje toplejše, bi se začele širiti vse glavne puščave na svetu. Tako bi lahko Sahara segala v samo osrčje Evrope, pri čemer bi izsušila tudi območje Slovenije. Dovolj pitne vode bo ostalo le v višjih legah, kjer bo bujna vegetacija.