Gasilčevo izjavo je v svojem podkastu lani citiral voditelj Joe Rogan, izsek iz oddaje pa se je v času, ko je Los Angeles dejansko gorel do oceana, razširil po vseh družbenih omrežjih.

Roganu in gasilcu, ki ga je citiral, sicer ni treba pripisovati kakšnih posebnih vedeževalskih sposobnosti – Los Angeles je bil zgrajen na tako ogroženem območju, da se pogosto zdi, kot da je mesto zaradi vseh ekscesov Hollywooda na udaru bibličnih nadlog.

Potresi, plazovi, ekstremna vročina, hudourniške poplave in požari, ki so tako pogosti, da bi bil bolj izreden dogodek, če jih eno sezono ne bi bilo. Mesto je poseljeno na tako nemogočih in tveganih koncih, vključno z najbolj prizadetim Pacific Palisades, da je znani ameriški pisatelj in urbani teoretik Mike Davis leta 1998 napisal odmevni esej "Argument, zakaj pustiti Malibu, da pogori", v katerem je skušal priti do dna uganke, zakaj ljudje še kar naprej gradijo v požarnem pasu.

"Mati narava je bila močnejša. Teh požarov se ni dalo ustaviti," je izjavil gasilski poveljnik okrožja Orange Brian Fennessy. Izjava, ki jo v teh dneh podaja mnogo politikov in pristojnih, ki prelagajo odgovornost drug na drugega.

Podobno meni tudi naša sogovornica, losangeleška umetnica in učiteljica na zasebni elitni dekliški šoli Marlborough Sarah Beadle: "Los Angeles ni nemočen ob vseh požarih, je pa bil ob tem. Sredstev, potrebnih za boj s tem požarom, ni bilo mogoče predvideti. V hidrantih ni bilo vode, ker se je porabilo do zadnje kaplje. Po nobenem scenariju civilna zaščita ne bi mogla biti pripravljena na usodno kombinacijo izjemne suše in vetrov svete Ane."

Usodna kombinacija vremenskih razmer

Do neke mere je to res – nesrečen splet okoliščin je poskrbel za usodno, katastrofalno kombinacijo rekordne suše (v Los Angelesu omembe vrednega dežja ni bilo že več kot osem mesecev), nadpovprečno močnih vetrov svete Ane, ki so pihali s puščave proti oceanu z orkansko hitrostjo tudi do 160 kilometrov na uro, in po drugi strani razraščenega podrastja.

Posnetki iz Pacific Palisades, najbolj prizadete soseske, so apokaliptični, z ognjenimi tornadi, ki bičajo in goltajo strukture, kot da bi bile iz papirja. Prav zaradi orkanskega vetra v prvih 72 urah gasilci požara niso mogli gasiti z zraka, saj je bilo prenevarno za vzletanje.

Toda kot poudarjajo kritiki, so kalifornijsko vodstvo in mestne oblasti zatajili, ko gre za preventivo.

V zvezni državi, kjer na leto izbruhne okoli 8000 gozdnih požarov in kjer so požari največja naravna grožnja prebivalstvu, se pričakuje, da bo poskrbljeno najmanj za osnovno – ustrezno število rezervoarjev, vodo v hidrantih, kadrovsko in finančno podprte gasilske sile, strateško upravljanje gozda in čiščenje podrasti, nadzorovane požige, evakuacijski načrt.

V Los Angelesu skoraj nobena od teh postavk ni bila izpolnjena, pri čemer je med najbolj nerazumljivimi pomanjkanje vode za gašenje. Hidranti v nekaterih delih Palisadesa so bili tako bodisi izsušeni bodisi je bil pritisk šibek. Razlog? Prazen glavni vodni rezervoar Santa Ynez, ki oskrbuje Palisades, s kapaciteto skoraj 443 milijonov litrov (117 milijonov galon) drugi največji rezervoar v Los Angelesu.

Losangeleški urad za vodne in električne vire je namreč februarja lani rezervoar izpraznil zaradi vzdrževalnih del, ki naj bi trajala teden dni. Slabo leto dni pozneje dela še kar niso končana, čeprav so lokalnemu podjetju v ta namen nakazali 130.000 dolarjev. Še več – urad za vodo o izpraznitvi rezervoarja nikdar ni obvestil losangeleških gasilcev.

A zakaj se sploh morajo v mestu tako zanašati na rezervoar Santa Ynez? Od leta 1975, ko je prebivalstvo 3,8-milijonskega Los Angelesa štelo zgolj polovico današnjega, oblasti niso zgradile enega samega novega rezervoarja, čeprav je bilo to v načrtu potrjeno.

Bi pomagali nadzorovani požari?

Potem je tu problematika podrasti in padlih dreves – medtem ko večina drugih zveznih držav to sanira, v Kaliforniji ubirajo bolj "naraven" pristop in puščajo naravi svojo pot. Če pomislimo na tokratne požare, precej usoden pristop.

Strokovnjaki menijo tudi, da bi za preventivo pomagali nadzorovani požigi – nekaj, kar so sicer v Kaliforniji in zahodu ZDA redno izvajali že staroselci in pozneje zlatokopi v času zlate mrzlice.

Kot je leta 2020 v komentarju za Guardian ("Kaj je kalifornijski gozd spremenilo v skladovnico dračja, ki samo čaka, da se vname? Paradoksalno, omejevanje ognja") zapisala Valerie Trouet, profesorica dendrokronologije na univerzi v Arizoni, so včasih v Kaliforniji na vsake 5 do15 let izvajali tovrstne nadzorovane požige, s čimer so odstranjevali travo, grmičevje in mlada drevesa, da bi tako preprečili najbolj destruktivne razsežnosti gozdnih požarov.

Ta praksa je trajala do leta 1905, ko je takratni predsednik Theodore Roosevelt ustanovil urad za gozdove, katerega naloga je upravljanje in skrb za gozdove.

"Koncept zaščite gozdov 20. stoletja je predvidel zatiranje požarov, vključno z neškodljivimi talnimi požari, "dobrimi požari", ki so igrali ključno vlogo v ekosistemih kalifornijskih gozdov," piše Trouet.

Zmanjšanje proračuna za gasilce

Potem je tu še en pomemben dejavnik – mestna občina z demokratsko županjo Karen Bass na čelu je gasilcem za leto 2025 zmanjšala proračun za skoraj 17 milijonov evrov (17,4 milijona dolarjev), kar je javno kritizirala tudi poveljnica losangeleških gasilcev Kristin Crowley, ki je za CNN povedala, da so rezi v proračun "korenito" vplivali na njihovo zmožnost ustreznega odzivanja na aktualne požare.

Kot je poudarila, je bil njen gasilski oddelek že tako kadrovsko pomanjkljiv (tu velja omeniti, da je bilo 113 kalifornijskih gasilcev leta 2021 odpuščenih, ker se niso hoteli cepiti), izločitev civilnih položajev, kot so mehaniki, pa je pomenila, da je bilo kar sto gasilskih vozil nedelujočih.

Na dan so prišli tudi pozivi losangeleških gasilcev izpred le meseca dni, v katerem so opozarjali, da so kronično kadrovsko in finančno podhranjeni, ter dodajali, da bi bile posledice lahko "katastrofalne".
Oglasil se je tudi eden od losangeleških gasilcev s 40 leti izkušenj, ki je za Public naravnost priznal, da nimajo dovolj kadrov, vozil in denarja, za požare pa okrivil "pomanjkanje vodstva".

Karen Bass, ki je za svoj odziv deležna največjih kritik (v času, ko so jo opozarjali na nevarnost vetrov svete Ane in visoko nevarnost požarov, se je odpravila na inavguracijo predsednika Gane), je na to odgovorila, da bi bili tudi brez rezov v proračun nemočni proti temu, kar so bili priča v zadnjih dneh. Crowley se ne strinja in vztraja, da je rez 17 milijonov "absolutno negativno vplival" na odziv njenega oddelka na požare.

Na udaru kritik tudi vključevalna politika

V iskanju krivca za katastrofo mnogi, tudi na krilih zmage Donalda Trumpa in obrata v ameriški politiki, navajajo tudi polemično prakso zaposlovanja po načelu "raznolikosti, enakosti in vključevanja" (t. i. DEI), še posebej uveljavljeno v Kaliforniji, kjer skušajo podjetja poskrbeti za večjo spolno in rasno uravnoteženost svojih kadrov.

Med njimi tudi gasilci, kjer le pet odstotkov zaposlenih predstavljajo ženske. A losangeleška uprava za zaščito in reševanje si z novim, bolj "družbeno ozaveščenim" naborom ni naredila prav veliko usluge, njihov oglas za novačenje pa je zdaj na udaru ostrih kritik.

Gledalce v njem namreč nagovarja ena od gasilk, temnopolta in istospolno usmerjena, ki razlaga, kako si želiš, da se na klic v sili odzove nekdo, "ki je videti kot ti". "Malce bolj te pomiri, ko veš, da bo ta oseba morda bolje razumela tvoj položaj," razloži. In najbolj sporen del izjave: "Je dovolj močna za to? Ali pa: "Saj ne boš mogla odnesti mojega moža iz ognja". In moj odgovor je, da se je pač znašel v napačni situaciji, če potrebuje mene, da ga vlečem iz požara."

Ni treba poudarjati, da se oglas ni dobro postaral.

Sorodna novica "Ameriški optimizem in kapitalizem bosta poskrbela, da bo Los Angeles spet ozelenel"

Kadrovski manko kalifornijskih gasilcev je tako velik, da so jim na pomoč priskočili kanadski in mehiški gasilci, celo Volodimir Zelenski jim je ponudil ukrajinske gasilce, na teren pa so poslali tudi več kot tisoč zapornikov, ki gasijo požare za "suženjskih" od 5 do 10 dolarjev na dan.

Hišo izgubila tudi Slovenca

A prebivalci Los Angelesa vseeno poročajo, kako so zaman klicali gasilce in mnogi so usodo svojih domovanj vzeli v svoje roke in se proti ognju borili z vrtno cevjo in vedri. Po poročanju NewsNationa so prvi gasilci na prizorišče požara v Pacific Palisades prispeli šele 45 minut po klicu.

"Požar bi se dalo zajeziti. Vsi domovi bi še stali," je povedal odvetnik in nekdanji svetovalec Kamale Harris, Michael Valentine.

Kot sta za MMC povedala zakonca Nadja Skale in Jernej Barbič, ena od tisočih iz Pacific Palisades, ki so izgubili hišo, sta izredno razočarana nad slabo požarno infrastrukturo Los Angelesa. "Najina hiša je preživela prvih 24 ur požara, potem pa se je zaradi močnega vetra vnela tudi naša ulica. Na ulici je bilo manjše komandno gasilsko vozilo, ni bilo pa gasilskega tovornjaka oziroma vode, da bi gasili /…/"

In še: "Veliko hiš je zgorelo zaradi čisto majhnega požara, ko je zaradi leteče žerjavice zagorela neka trava ali drevo in ni bilo tam nikogar, ki bi ta mali požar pogasil, zato pa je potem zgorela cela hiša, pa bi bilo dovolj v pravem trenutku samo eno vedro vode."

"Na prizorišču požara sva ostala še osem ur po tistem, ko so vsi drugi že zbežali. V tem času sva pred gotovim uničenjem rešila tri hiše neznanih sosedov 150 metrov proč, ki še vedno stojijo," sta povedala.

Milijarderji najemali zasebne gasilce

Kot osamelec na pogorišču stoji tudi nakupovalno središče Palisades Village, a to zato, ker je njegov lastnik, nekdanji direktor losangeleškega urada za vodo in elektriko Rick Caruso, ki je župansko tekmo leta 2022 izgubil proti Karen Bass, najel zasebno gasilsko službo.

Caruso ni edini milijonar, ki se je zatekel k zasebnikom za obrambo svoje nepremičnine, bogataši pa so zaradi tega na udaru kritik javnosti, a je Caruso prst krivde uperil v slabo upravljanje mestnih oblasti.

"V Palisadesu ni vode. Ni vode v hidrantih. Krivda za slabo upravljanje je absolutno v mestu. To ni krivda gasilcev, ampak mesta," je povedal Caruso za televizijo Fox11. "Imamo županjo, ki je niti v državi ni, imamo mesto, ki gori, in nimamo sredstev za gašenje požara. Videti je, kot da smo država tretjega sveta."

Pomanjkanje vode za gašenje je eden od ključnih očitkov pristojnim oblastem. Kako je mogoče, da mestu ob oceanu primanjkuje vode, je sicer posebno poglavje, ki razkriva, kako močno so politične stranke odvisne od premožnih donatorjev.

Večina vode v rokah milijarderskega para

V zgodbi o vodi v Kaliforniji sta glavna akterja milijarderski par Lynda in Stewart Resnick, lastnika od 60 do 75 odstotkov vse vode v tej zvezni državi. Do nje se je družina Resnick dokopala na tajnem sestanku s kalifornijskimi oblastmi leta 1994, ko je voda v Kaliforniji uradno izgubila status javne dobrine in postala privatizirana.

Zakonca Resnick, lastnika podjetij, kot so Fiji Water in Wonderful Pistachios, sta tudi največja lastnika poljedelskih površin v Kaliforniji in na leto za svoje farme porabita skoraj 570 milijard litrov vode – več kot vsa losangeleška gospodinjstva skupaj. Celo med največjo sušo je podjetje samo še širilo svoje nasade pistacij in s tem tako porabljalo še več vode kot tudi izpodrivalo male kalifornijske kmete in pridelovalce.

Zaradi očitkov, povezanih z upravljanjem in distribucijo vode ter finančnim okoriščanjem z vodo iz vodne banke, sta bila na udaru vrste tožb, ob tem pa nanju letijo kritike, da s svojim bogastvom vplivata na vodno politiko in politiko Kalifornije na splošno.

Očitek ni ravno iz trte izvit – družina Resnick je ena največjih donatoric kalifornijske demokratske stranke, donirali so tudi na milijone dolarjev proti odpoklicu kalifornijskega guvernerja Gavina Newsoma.

Bodo požari zamajali Newsomov stolček?

In če se je Newsom leta 2021 odpoklicu ognil, je vprašanje, kako usodni bodo za njegovo nadaljnjo politično kariero tokratni požari. Kritik na njegov račun je namreč ogromno, pri čemer mu očitajo vse od slabega upravljanja, kar se je pokazalo s praznim rezervoarjem, poznim vpoklicem nacionalne garde in njegovim prelaganjem odgovornosti, preusmerjanjem javnih sredstev iz ključnih javnih služb, kot so gasilci in požarna varnost, v socialne projekte za brezdomce, migrante in boj proti okoljskim spremembam.

Odkar je Newsom leta 2019 postal guverner, je porabil kar 24 milijard dolarjev za problematiko brezdomstva. Rezultat? Brezdomstvo v Kaliforniji se je v tem obdobju povečalo za 40 odstotkov, kažejo podatki Hooverjevega inštituta.

In v času, ko se prebivalci Los Angelesa ozirajo proti vodstvu po odgovore, rešitve in pomoč, jim ne Newsom ne Bass ne vlivata prav veliko zaupanja. Za nameček so se po spletu razmahnile teorije zarot, kako so bili požari podtaknjeni in da je bil njihov namen, da bi se korporacije in država Kalifornija dokopali do zemljišč, ki so bila pred požari vredna na milijone dolarjev.

Pogorišča kot lahek plen špekulantov?

In čeprav je kar nekaj od teh teorij precej za lase privlečenih, se v tovrstnih špekulacijah lahko skriva tudi zrno resnice.

Mnogi razmere primerjajo z uničujočim požarom na Mauiju leta 2023, ko je zgorelo praktično celotno obalno mestece Lahaina, več kot sto ljudi je umrlo, pri čemer so bile okoliščine izjemno podobne (rezi v požarno varnost, pomanjkanje vode za gašenje, odpovedovanje zavarovalnin za primer požarov).

Večina tistih, ki je izgubila domove, ni bila zavarovanih ali pa je odplačevala hipoteke, tako da so bili prisiljeni prodati svoja pogorišča pod ceno plenilskim nepremičninskim špekulantom, je poročal tudi Guardian. Namesto družinskih domov, ki so bili v lasti več generacij, so zrasle večstanovanjske stavbe in nakupovalna središča. Podobno bi se lahko zgodilo tudi v Los Angelesu, opozarjajo mnogi.

In Newsom teh skrbi in teorij zarot zagotovo ni pomiril, ko je v neposrečenem pogovoru za Fox11 na pogorišču v Palisades navrgel, kako že imajo načrte za ta zemljišča.

"Ravno sem govoril s havajskim guvernerjem Joshem Greenom, ki je imel nekaj idej glede uporabe zemljišč, glede špekulantov, ki prihajajo in kupujejo zemljišča. Tako da že sodelujemo s svojimi pravnimi ekipami, da bi te zadeve pospešili, kar bomo predstavili v naslednjih dneh," je povedal.

Reševanje ogrožene ribe

Skrbi so upravičene – glede na to, da veliko pogorelih stavb ni bilo zavarovanih, številnim ne bo ostalo drugega, kot da parcele (beri: pogorišča), katerih povprečna vrednost je bila pred požari med 2 in 7 milijoni dolarjev, prodajo precej pod ceno.

Še posebej, ker se v Kaliforniji na dovoljenje za obnovo čaka tudi po več let, zaradi specifične davčne politike in skokovitega porasta cen nepremičnin, pa bi tiste, ki imajo hiše v lasti že več desetletij, obnovitvena dela stala tudi do 200 odstotkov cene nepremičnine.

Ob tem se je demokratski guverner, ki so ga poleti celo omenjali kot potencialnega predsedniškega kandidata za zamenjavo Joeja Bidna, zapletel v spor z novoizvoljenim predsednikom Donaldom Trumpom, ki je za katastrofo okrivil Newsomovo slabo upravljanje in preusmerjanje vodnih virov za reševanje "neuporabne ribje vrste" (kalifornijske oblasti so zaradi ogroženega snetca omejile, koliko vode se lahko izčrpa iz delte Sacramenta).

Newsom se je na Trumpove kritike odzval z vabilom svojemu republikanskemu kritiku, naj se osebno oglasi v Kaliforniji in pokaže solidarnosti duh, ne pa da požare politizira. A Trump je v Kalifornijo pripotoval že leta 2018 po takratnih hudih požarih in prostodušno navrgel, kako da se morajo zgledovati po Fincih "in malce bolj pograbiti po gozdovih".

Takrat se je izjava zdela naivno poenostavljena, celo smešna. A podrasti se v vseh teh letih ni dotaknil nihče, čeprav je na to opozarjal tudi županski tekmec Karin Bass, Rick Caruso.

Zavarovalnice nehale podaljševati police za primer požara

Še več – uničujoč požar je bil v resnici tako predvidljiv, da ko so pred pol leta lokalne zavarovalnice na terenu opravile analizo ocene tveganja, pri tem pa upoštevale vse od vremenskih projekcij, vključno s sušo in vetrovi, do pomanjkanja vode in pomanjkanja gasilcev gasilskega oddelka, so ocenile, da je tveganje za požar večjih razsežnosti občutno previsoko, in so začele svojim strankam odpovedovati police za primer požara.

Skupno naj bi tako ne bilo podaljšanih kar 500.000 polic.

Skratka, kazalnikov, da bi se lahko v bližnji prihodnosti zgodil večji požar, je bilo toliko, da se zavarovalnicam dejansko ni več izplačalo sklepati zavarovanja za primer požara.

Obupani prebivalci, ki so ostali brez domov, zdaj krivijo zavarovalnice, zavarovalnice pa krivijo kalifornijske politike, ki so z zakonskim členom omejili dviganje premij, zaradi česar v Kaliforniji ne morejo zares zaslužiti, trdijo. Po nekaterih navedbah naj bi tako v zadnjem desetletju v Kaliforniji izplačevali po 1,09 dolarja za vsak zasluženi dolar, kar da preprosto ni vzdržno.

Prelaganje odgovornosti

In medtem ko številni v Los Angelesu, liberalni demokratski utrdbi, zaradi celotnega fiaska glasno razmišljajo, da je morda čas, da namesto po političnem prepričanju začnejo voliti kandidate, ki so se izkazali kot učinkoviti vodje, pa četudi so to republikanci, spet drugi opozarjajo pred politizacijo tragedije.

"Kar ljudi, s katerimi se pogovarjam, najbolj skrbi, je, da bi se Trump skušal maščevati Newsomu in bi Kaliforniji odrekel pomoč za obnovo," razmišlja Beadle.

"To bi bilo še toliko bolj smešno, glede na to, da Kalifornijci prispevajo več v državno blagajno kot katera koli druga zvezna država. Pravzaprav več kot večina zveznih držav skupaj. Kaj bi se zgodilo, če bi se Kalifornija, namesto da bi sprejela Trumpovo maščevanje, odcepila od ZDA? Kaj bi Trump brez naše finančne podpore?"

Številni demokrati požare povezujejo s podnebnimi spremembami, proti katerim se je treba bojevati z zelenimi politikami, ne pa z iskanjem grešnega kozla (znotraj demokratske stranke). A celo v Kaliforniji je vse več takih, ki so te logike siti.

"Posledice losangeleških požarov niso zares povsem presenetljive. Skoraj desetletje Kalifornija ubira samouničevalno pot, ko zavrača ukrepanje v korist ideološke dogme," piše v članku "Počasna smrt kalifornijskega sna" v reviji The Spectator Riva-Melissa Tez.

"Namesto da bi priznali, da so uničenje povzročile kompleksne, raznolike težave, je našim voditeljem lažje okriviti "podnebne spremembe". Ta prikladni grešni kozel omogoča demokratom, da valijo odgovornost na republikance, da bi sebe oprali odgovornosti. Podnebne spremembe so pereč problem, a ne pojasnijo kalifornijskih težav. Praznih hidrantov, razpadajoče infrastrukture, neočiščene podrasti in široko razmahnjene revščine se ne da pripisati globalnemu segrevanju," poudarja Tez.

In še: "Stari Rimljani so zgradili več sto kilometrov dolge akvadukte v krajšem času, kot čakate v Kaliforniji na dovoljenje za gradnjo prizidka – in njihovi akvadukti so dejansko dovajali vodo."