Za Odmeve je dogajanje v Los Angelesu v zadnjem tednu komentiral dr. Aleš Jug, vodja odseka za požarne raziskave in inovacije Zavoda za gradbeništvo Slovenije in odličen poznavalec stanja tega področja v ZDA. Z njim se je pogovarjal Igor E. Bergant.

O vzrokih požarov javna občila poročajo zelo obširno, v Kaliforniji so požari pogosti, Los Angeles je izpostavljen močnim vetrovom, lansko leto je bilo sušno. Je tu še kaj, kar morda zanemarjamo?

Da, veliko je nekih elementov. Zdaj zelo pogosto rečemo, da požari v naravnem okolju nastanejo zaradi udarca strele, tu vremenoslovci pravijo, da kaj takega ni bilo. Naslednji vzrok bi lahko bile kabelske povezave, se pravi elektrika, v ZDA zelo pogosto elektrika teče še po zraku, pri nas je pogosto vkopana, tam pa ne in pri tako močnem vetru lahko veje padejo na te kable, se vžgejo, in to lahko vodi v težavo, sploh ko je vse suho. Tretja opcija pa so lahko namerni požigi. To je špekulativen element, o tem je težko govoriti, je pa možno, torej vemo, da tovrstne požare pogosto lahko netijo požigalci – nekje četrt požarov v svetovnem merilu zanetijo požigalci namerno ali pa nenamerno.

Sorodna novica "Ameriški optimizem in kapitalizem bosta poskrbela, da bo Los Angeles spet ozelenel"

Omenili ste električne vode in druge kable, je to tudi ključna razlika med ZDA in recimo Evropo in Slovenijo? Je tega pri nas manj?

Več je razlik. Recimo, če bi primerjala slovensko topografijo terena s to v Kaliforniji, to je eno, drugo je, da je tukaj teren zelo razgiban, razgiban teren pomeni, da se seveda lahko požar giblje izredno hitro. Ko piha tako močen veter, kot je veter svete Ane, ki vleče iz notranjosti proti Pacifiku, lahko pospeši te požare dvakrat, trikrat v primerjavi z običajno hitrostjo, to pomeni, da se ti požari gibljejo izredno hitro in tudi pogosto nepredvidljivo. Ti požari imajo lastnost, da se lahko kar naenkrat, recimo na vrhovih slemen, obrnejo in tudi s tega vidika gasilci te požare zelo pasivno gasijo, ne vstopajo dejansko neposredno na območje. Tu se poskuša uporabiti aviacija, kot se pač da, je pa res, da močen veter zelo pogosto aviacijo prizemlji.

V Evropi strokovnjaki poudarjajo, da se tudi gradnja hiš in uporabljeni materiali na naši celini razlikujejo od ameriških? Ali to pomeni, da se pri nas kaj takega ne more zgoditi?

Mogoče res, ta požar je zanimiva kombinacija naravnega in urbanega požara in ta urbani del je zelo pomemben – gostota objektov tu je zelo velika. Po enem podatku je pogorelo 10.000 objektov, kar je zelo veliko, zelo pogosto so fasade teh objektov plastične, kar pomeni, da se vžigajo zelo hitro, dovolj, da jih plamen oblije. Poleg tega so te stavbe zelo blizu ena drugi in pogosto zelo obraščene z bujno vegetacijo, ki je pa zdaj suha in tudi gori.

ZDA in Slovenija imajo nekaj skupnega – gasilci veljajo za najpriljubljenejšo poklicno skupino. Kljub temu je mogoče ob teh požarih v Los Angelesu slišati kritike tudi na račun ameriških gasilcev, sami ste rekli, da se tega lotevajo pasivno, da jih je celo premalo. Kako gledate na to?

Mogoče začneva z razmerjem gasilcev – Slovenija je ena od "vzorčnih" držav v svetu, kjer imamo gasilcev zelo veliko, in to je dobro, približno 6 odstotkov slovenskega prebivalstva je gasilcev (65 odstotkov od tega prostovoljcev), tudi sam sem predstavnik gasilcev. V ZDA je po drugi strani le okoli 0,3 odstotka državljanov gasilcev, malo jih je, dober milijon. In to so požari, ki zahtevajo zelo veliko gasilcev, ekipe se morajo pogosto menjavati, kajti gašenje je zelo pogosto ročno naporno, težko, fizično in nekje po uri, dveh urah se morajo ekipe menjavati. Zdaj vemo, da prihajajo na pomoč v Kalifornijo tudi gasilci iz tujine, iz Ukrajine, Južne Amerike, ki pa pogosto ne bodo vajeni tovrstnih terenov, tovrstne opreme, tako da to bo kar določena stopnja prilagajanja.