Anders Breivik ni nikoli obžaloval pokola. Sebe je označil za neonacista. Foto: EPA
Anders Breivik ni nikoli obžaloval pokola. Sebe je označil za neonacista. Foto: EPA
Norveška
Sodnica Helen Andenaes Sekulic je državi naložila plačilo Breivikovih sodnih stroškov v višini 35.850 evrov. Foto: Reuters

Breivik je marca sprožil postopek proti Norveški, saj naj bi mu bile v zaporu zaradi izolacije od drugih zapornikov kršene temeljne človekove pravice po Evropski konvenciji o človekovih pravicah.

Celica brez razgleda, hladna kava, premalo masla
Takrat je v pismu, ki ga je naslovil na vodstvu zapora, med drugim zapisal še, da je celica slabo urejena in nima nobenega razgleda. Pritožil se je tudi, da je njegova kava hladna, da nima dovolj masla na kruhu in da mu ne dovolijo uporabljati vlažilne kreme. Večkrat je poudaril, da je študij opustil prav zaradi razmer v zaporu.

Temeljne pravice pripadajo tudi morilcem
Zdaj mu je sodišče delno pritrdilo. "Temeljne človekove pravice, kot je prepoved ponižujočega in nehumanega ravnanja, pripadajo tako teroristom kot tudi morilcem," je v obrazložitvi zapisala sodnica Helen Andenaes Sekulic. Hkrati pa je sodnica zavrnila njegove trditve, da mu je v zaporu kršena pravica do zasebnega in družinskega življenja. Prav tako je sodišče zavrnilo njegovo zahtevo po odpravi omejitve glede njegove pošte in obiskov, saj bi tako lahko komuniciral s svojimi privrženci.

Za umor 77 ljudi dobil 21 let zapora
Zdaj 37-letni Breivik je julija 2011 ubil skupaj 77 ljudi. Najprej je podtaknil bombo v Oslu, v eksploziji katere je umrlo 8 ljudi, nato pa se je odpravil še na otok Utoya, kjer je postrelil 69 mladih, ki so bili tam na poletnem taboru socialdemokratske stranke. Ubijal naj bi iz jeze do muslimanov in norveške politike multikulturalizma. Breivik je bil nato leta 2012 zaradi množičnega poboja in terorizma obsojen na najvišjo zaporno kazen na Norveškem, to je na 21 let zapora z možnostjo podaljšanja. Kazen prestaja v zaporu Skien, približno 100 kilometrov jugozahodno od Osla.