Mursija je egiptovska vojska odstavila 3. julija, potem ko so ulice mest po državi preplavili protestniki, ki so zahtevali njegov odhod zaradi vse večje avtoritarnosti.

Od takrat je bilo le malo znano o njegovi usodi in javnost ni vedela, kje je. Vedelo se je le, da je pod nadzorom vojske, ki je po njegovi odstavitvi imenovala začasne oblasti. Te naj bi državo vodile do novih volitev.

Zdaj je odvetnik Mohamed Damati na televiziji predstavil Mursijevo pismo rojakom, v katerem je prvič povedal, da so ga proti njegovi volji zadržali že od 2. julija do 5. julija v poslopju republikanske garde. Nato so ju skupaj z njegovim svetovalcem premestili v mornariško oporišče, kjer je ostal štiri mesece.

Republikanska garda je elitna enota egiptovske vojske, ki je zadolžena za varovanje predsedniške palače in drugih vladnih poslopij.

Proti Mursiju, ki vojsko obtožuje državnega udara, in drugim vplivnim voditeljem Muslimanske bratovščine se je 4. novembra začelo sojenje zaradi obtožb o spodbujanju nasilja in odgovornosti za smrt več deset protestnikov pred predsedniško palačo lani decembra.

"Odgovarjali bodo"
Z objavo pisma je vojska prvič do zdaj zaprtemu Mursiju dovolila, da predstavi svojo plat zgodbe. "Egipt si ne bo opomogel, dokler ne izgine vse, kar se je zgodilo zaradi tega udara in ne bodo odgovarjali tisti, ki so pripeljali do prelivanja krvi," je dejal Mursi, ki je na oblast prišel konec junija leta 2012, ko je zmagal na prvih volitvah po padcu prejšnjega predsednika Hosnija Mubaraka.

"Pozdravljam Egipčane, ki so povzdignili svoj glas proti temu udaru, ki bo spodletel zaradi moči egiptovskega naroda v sveti vojni za njihove pravice in svoboščine," je še zapisal odstavljeni predsednik.

Po odstavitvi Mursija so njegovi privrženci v Kairu postavili protestniške tabore, od koder so jih varnostne sile nasilno odstranile sredi avgusta, kar je privedlo do več sto žrtev. Takrat je vlada uvedla izredne razmere in policijsko uro, ki jih je preklicala v torek.

Začasne oblasti so od takrat obračunale z Muslimansko bratovščino, sicer najmočnejšo politično silo v državi. Aretirale so njene voditelje in prepovedale njene dejavnosti, s čimer so jo po mnenju poznavalcev močno oslabile, saj naj islamistično gibanje ne bi bilo več sposobno mobilizirati množic in zvabiti na ulice v večjem številu.

Odvetnik je še povedal, da Mursi ne priznava sodišča, kjer sodijo tudi Mubaraku. V primeru obsodbe mu grozi dosmrtni zapor ali celo smrtna kazen.