Kasacijsko sodišče v Kairu, vrhovno pritožbeno sodišče v Egiptu, je zaradi procesnih napak razveljavilo obsodbo Mursija zaradi domnevnega sodelovanja s tujimi džihadističnimi skupinami pri načrtovanju terorističnih dejanj v Egiptu in posredovanja državnih skrivnosti palestinskemu gibanju Hamas, s čimer naj bi želel destabilizirati državo.

Sodišče je odpravilo tudi podobno obsodbo voditelju Muslimanske bratovščine Mohamedu Badieju in še 15 soobtoženim, ki bodo morali, tako kot Mursi, na ponovno sojenje. Kot poroča BBC, je sodišče preklicalo 16 dosojenih smrtnih kazni v tem primeru.

Mediji že ocenjujejo, da gre za novo pomembno Mursijevo sodno zmago; prejšnji teden mu je isto sodišče razveljavilo obsodbo na smrt v ločenem sodnem primeru glede množičnega pobega iz zapora med vstajo leta 2011 proti režimu Hosnija Mubaraka.

Kasacijsko sodišče bo kasneje ta mesec odločalo tudi glede druge dosmrtne kazni, ki mu je bila dosojena v primeru, v katerem je bil obtožen kraje dokumentov, povezanih z državno varnostjo, in njihove predaje Katarju, dolgoletnemu podporniku Muslimanske bratovščine.

Odstavitev leta 2013
Danes 65-letni Mursi je bil leta 2012 prvi demokratično izvoljeni predsednik Egipta. A po nezadovoljstvu nad vse večjo islamizacijo države je liberalna opozicija sprožila proteste, ki so privedli do spopadov med privrženci Muslimanske bratovščine na eni in privrženci opozicije na drugi strani. Po posredovanju vojske je bil Mursi poleti 2013 odstavljen in zaprt, oblast pa je prevzel tedanji načelnik generalštaba egiptovske vojske Abdel Fatah Al Sisi, današnji predsednik.

Nove oblasti so nato proti Mursiju in voditeljem Muslimanske bratovščine, ki jo je vlada označila za teroristično skupino, sprožile sodne procese, sodišča pa so jim izrekla ostre kazni. Mursi je bil poleg že omenjenih primerov obsojen še v dveh ločenih procesih, povezanih z napadi na protestnike leta 2013. Oktobra je bila pravnomočno potrjena obsodba na 20 let zapora. Mursijevi zagovorniki sicer trdijo, da gre pri teh sodnih procesih zgolj za predstavo, da bi pravno opravičili državni udar. Aktualne oblasti pa zatrjujejo, da gre za delovanje sodišč, ki da so neodvisna veja oblasti v državi.

Kritike na račun sojenj
Morsi je bil obsojen na več kazni, med njimi tudi na dosmrtni zapor, smrt in dvajset let zapora. Na vse se je pritožil, a je 20-letno zaporno kazen pritožbeno sodišče že potrdilo. V zaporu ostaja zaradi obsodb v dveh drugih primerih. Sojenja Mursiju in tisoče drugim predstavnikom opozicije in ostalim ljudem v zadnjih treh letih so močno kritizirale organizacije za varstvo človekovih pravic, tudi Human Rights Watch in Amnesty International.