Junija lani je bil Mursi obsojen na smrt v povezavi z množičnim pobegom jetnikov iz zapora med ljudsko vstajo leta 2011, ko je po pritiskom množičnih protestov prišlo do strmoglavljenja dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka.

V tem primeru je bilo na smrt obsojenih še pet ljudi, med njimi vrhovni vodja zdaj prepovedane Muslimanske bratovščine Mohamed Badie. Tudi njim bodo morali ponovno soditi. Skoraj 100 drugih, ki so jim v zvezi z enakimi obtožbami sodili v odsotnosti, pa sodba prizivnega sodišča ne zadeva.

V zaporu do smrti
Mursi je bil prvi demokratično izvoljeni predsednik po spremembi oblasti, sredi leta 2013 pa ga je odstavila vojska na čelu z generalom Abdelom Fatahom Al Sisijem, ki se je nato prelevil v politika, zmagal na volitvah in je zdaj predsednik države.

Odločitev prizivnega sodišča pomeni, da Mursiju ne grozi več usmrtitev, čeprav mora po odslužiti tri daljše zaporne kazni. Zaradi smrti protestnikov konec leta 2012 je bil obsojen na 20 let zapora, na 40 let zaradi vohunjenja za Katar in še na dosmrtno zaporno kazen zaradi obtožb o vohunjenju za palestinsko islamistično gibanje Hamas.

Od odstavitve Mursija oblasti skušajo zatreti Muslimansko bratovščino, saj jo imajo za del teroristične mreže, ki naj bi predstavljala eksistencialno grožnjo arabskemu in zahodnemu svetu. Muslimanska bratovščina zavrača te obtožbe in nasprotno trdi, da so njene dejavnosti popolnoma miroljubne.