Kairo je na peto obletnico začetka vstaje proti Mubaraku pod okrepljenim nadzorom policije. Foto: EPA
Kairo je na peto obletnico začetka vstaje proti Mubaraku pod okrepljenim nadzorom policije. Foto: EPA
Abdel Fatah el Sisi
Egiptovski predsednik je Abdel Fatah Al Sisi, ki je z vojaškim udarom leta 2013 z oblasti vrgel Mohameda Mursija, ki je zmagal na predsedniških volitvah. Sisi je nato leta 2014 predsedniški mandat prevzel na volitvah. Foto: Reuters
Trg Tahrir
Leta 2011 je trg Tahrir postal simbol želje po demokratizaciji tako v Egiptu kot širše na Bližnjem vzhodu pa tudi v Evropi in ZDA. Foto: EPA

Policija je razporejena na Trgu osvoboditve (Tahrir), simboličnem središču egiptovske vstaje proti dolgoletnemu predsedniku. Oblasti iščejo ljudi, ki bi morda načrtovali proteste proti zdajšnjemu predsedniku Abdelu Fatahu Al Sisiju. Policija je v iskanju morebitnih protestnikov v osrednjem Kairu izvedla 5.000 racij, poroča BBC.

Sisi, ki je leta 2014 zmagal na predsedniških volitvah, potem ko je z vojaškim udarom poleti leta 2013 z oblasti vrgel na volitvah izvoljenega islamističnega predsednika Mohameda Mursija, je napovedal oster odziv na vsakršne nemire na obletnico. Zanimivo je, da je na današnji dan tudi dan policije, v govoru na slovesnosti ob tem dnevu pa je Sisi dejal, da se z varnostjo in stabilnostjo države ne sme igrati.

Sisi je po poročanju portala televizije Al Arabija v angleškem jeziku v televizijskem govoru sicer dejal, da so želeli protestniki, ubiti med 18-dnevno vstajo leta 2011, oživiti "plemenita načela" in ustanoviti "nov Egipt". Protesti leta 2011 so bili ugrabljeni zaradi "osebnih koristi in ozkih interesov", je dejal, pri čemer je mislil na Muslimansko bratovščino, ki so jo oblasti označile za teroristično organizacijo. Proteste iz leta 2011 so v pravo smer vrnili šele protesti zoper Mursija leta 2013, je dejal Sisi, ki je tistega leta izvedel vojaški udar.

Le malo sledi za revolucijo
Revolucija je leta 2011 z oblasti odnesla dolgoletnega avtokratskega predsednika, pet let pozneje pa ostaja za tem duhom le malo sledi. Egiptovski in tuji aktivisti za človekove pravice opozarjajo, da so razmere v državi slabe kot še nikoli. Po udaru zoper Mursija je bilo ubitih več kot 1.000 ljudi, 40.000 pa naj bi bilo zaprtih v poskusih oblasti, da zatrejo kakršen koli upor. Večina teh ljudi je bilo podpornikov prepovedanega islamističnega gibanja Muslimanska bratovščina, a preganjani so bili tudi drugi aktivisti. Kot poroča BBC, so bili vsakršni protesti v državi že doslej praktično prepovedani. Veliko vidnih ljudi iz časov vstaje pred petimi leti je v zaporu.

Čeprav je muslimanska bratovščina pozvala k protestom, je eden izmed vodilnih aktivistov za BBC dejal, da bodo on in mnogi drugi ostali doma. "Ljudje, ki protestirajo, bodo plačali s svojim življenjem, ali bodo obsojeni na več kot 20 let zaporne kazni," je dejal in dodal: "Cena je previsoka."

Amnesty: Egipt postaja policijska postaja
Amnesty International je v nedeljo opozoril, da vlada v Egiptu ogromna kriza človekovih pravic, država pa "spet postaja policijska postaja". Po besedah namestnika direktora AI-ja za Bližnji vzhod in severno Afriko Saida Boumedouhe so bili na udaru "neusmiljene kampanje" vlade in varnostnih sil "najmirnejši protestniki, politiki in novinarji". V AI-ju ob tem opozarjajo tudi na številna poročila o mučenjih in zapiranju ljudi brez obtožnic ali sojenj.