Krvava vstaja, ki je sledila tunizijskemu zgledu (tam je odnesla avtokratskega voditelja Ben Alija), je na egiptovskem trgu Tahrir trajala 18 dni, vzela več kot 800 življenj in po 30 letih končala vladavino Hosnija Mubaraka.
Oblast v državi je nato prevzela vojska, Mubaraka pa so v hitrem sojenju obsodili na dosmrtno ječo. Pozneje so sojenje sicer razveljavili in začeli znova.
Leta 41 je po noči pogajanj senat Klavdija razglasil za rimskega cesarja.
Leta 1348 je Koroško skupaj s precejšnjim delom Evrope stresel eden najmočnejših potresov v zgodovini Evrope. Žarišče je bilo v bližini Beljaka na Koroškem, glede na posledice, ki jih je pustil, pa strokovnjaki sklepajo, da je dosegel deseto stopnjo po evropski lestvici.
Leta 1554 je bilo ustanovljeno brazilsko mesto Sao Paulo.
Leta 1627 se je rodil irski fizik in kemik Robert Boyle, utemeljitelj pojma kemični element. Boyle je prvi uvedel razlikovanje med spojino in zmesjo, po njem pa se imenuje tudi Boyle-Mariottov zakon.
Leta 1736 se je rodil vodilni matematik svojega časa Joseph-Louis de Lagrange. Zelo pomembni so njegovi prispevki k variacijskemu računu, teoriji števil in algebrskim enačbam. Njegovo najpomembnejše delo je knjiga Analitična mehanika.
Leta 1858 se je s Friedrichom Pruskim poročila Viktorija, hčerka angleške kraljice Viktorije. Na njuni poroki so prvič zaigrali Poročno koračnico Felixa Mendelssohna, ki je nato postala priljubljena poročna skladba.
Leta 1882 se je v Londonu rodila angleška pisateljica Virginia Woolf, znana po romanih toka zavesti.Med njena najpomembnejša dela štejemo romane Gospa Daloway, K svetilniku, Orlando in Med valovi. Bila je ena najvidnejših predstavnic modernega romana 20. stoletja. Leta 1941 je priljubljena pisateljica, katere pravo ime je bilo Adeline Virginia Stephen, naredila samomor.
Leta 1904 je v Beogradu začel izhajati časopis Politika. Urejal in izdajal ga je Vladislav Ribnikar, sin slovenskega zdravnika Franca Ribnikarja, ki je služboval v Srbiji.
Leta 1919 je bila ustanovljena Liga narodov.
Leta 1924 so se začele prve zimske olimpijske igre. V Chamonixu v Franciji je sodelovalo 294 športnikov iz 16 držav, od tega le 13 žensk.
Leta 1928 se je v Mamati rodil sovjetski politik Eduard Ševardnadze. Politično kariero je začel v gruzijski partiji in komsomolu. Od leta 1985 do 1990 je bil sovjetski zunanji minister, konec istega leta se je odpovedal vsem funkcijam. Na mestu zunanjega ministra je bil še od oktobra do decembra 1991. Leto kasneje je postal predsednik neodvisne Gruzije, nekdanje sovjetske republike.
Leta 1933 se je rodila filipinska predsednica Corazon Aquino.
Leta 1942 je Tajska napovedala vojno ZDA in Združenemu kraljestvu.
Leta 1947 je umrl slavni mafijski vodja iz Chicaga Al Capone. Umrl je na Floridi, kamor se je zatekel po prestani enajstletni zaporni kazni, na katero je bil obsojen zaradi utaje davkov.
Leta 1949 po premirju med Izraelom in Egiptom, kasneje pa še med Izraelom in Jordanijo, Palestina po arabsko-izraelsko vojni ni več obstajala kot politična enota. Razdelili so jo med Izrael, Egipt, pas ob Gazi, in Jordanijo - 25. januarja 1949 si je slednja priključila dodeljeno ozemlje - zahodni del reke Jordan. Izrael je leta 1967 okupiral Gazo in Zahodni breg, veliko Palestincev se je izselilo v sosednje države.
Leta 1949 so v dvorani Hollywood Athletic Club prvič podelili nagrade emmy.
Leta 1949 so v Izraelu izvedli prve parlamentarne volitve. Premier je postal David Ben-Gurion.
Leta 1961 je v Washingtonu John F. Kennedy kot prvi ameriški predsednik nastopil na novinarski konferenci, ki jo je v živo prenašala televizija.
Leta 1971 je ugandski general Idi Amin Dada izvedel državni udar.
Leta 1977 so v Odeillu v francoskih Pirenejih na električno omrežje priključili prvo komercialno sončno elektrarno.
Leta 1981 se je rodila ameriška pevka Alicia Keys.
Leta 1981 se je v Prilepu v osrednji Makedoniji rodil Toše Proeski. Njegov prvi pomembnejši nastop je bil na otroškem festivalu Melfest v Prilepu, kjer je zmagal dvakrat zapored v letih 1996 in 1997. Toše je umrl v prometni nesreči na poti v Zagreb 16. oktobra leta 2007.
Leta 1987 je na slalomu v Kitzbuehlu zmagal Bojan Križaj, kar je bila njegova zadnja izmed osmih zmag na tekmah svetovnega pokala. Osem stotink je zaostal Avstrijec Mathias Berthold, 12 pa Nemec Armin Bittner. V sezoni 1986/1987 je Križaj petkrat stal na odru za zmagovalce, od tega dvakrat na najvišji stopnički, kar je bilo dovolj za mali kristalni globus. Slovenski as je zbral 105 točk, drugouvrščeni Ingemar Stenmark pa 96.
Leta 1997 je šestnajstletna Švicarka Martina Hingis v Melbournu postala najmlajša zmagovalka na teniških turnirjih za grand slam. V finalu Odprtega prvenstva Avstralije je s 6:2 in 6:2 premagala Francozinjo Mary Pierce.
Leta 1999 je Kolumbijo prizadel hud potres z močjo 6,0 stopnje po Richterju. Umrlo je najmanj 1.000 ljudi.
Leta 2004 je umrl nogometaš Benfice Mikloš Feher, ki se je zaradi srčnega infarkta zgrudil v zadnjih minutah tekme proti Vitorii v portugalskem mestu Guimaraes. 24-letnega madžarskega napadalca je trener Benfice Jose Antonio Camacho v igro poslal v 60. minuti. V sodnikovem podaljšku je pri vodstvu Benfice prejel rumeni karton, se nasmehnil sodniku, nato pa padel na tla in tragično umrl.
Leta 2005 je bilo v paniki med romanjem v Indiji ubitih najmanj 215 ljudi.
Leta 2009 je v estonskem Otepaaju Petra Majdič osvojila prvo mesto v svoji najljubši disciplini, šprintu v klasični tehniki. To je bila njena 10. šprinterska zmaga in 11. v karieri.