Mariborski župan Franc Kangler si na mestu programskega direktorja želi gledališkega režiserja Tomaža Pandurja. Foto: MMC RTV SLO
Mariborski župan Franc Kangler si na mestu programskega direktorja želi gledališkega režiserja Tomaža Pandurja. Foto: MMC RTV SLO
Maribor
Po nekaj več kot deset milijonov evrov naj bi za proračun zavoda prispevala mestna občina Maribor in ministrstvo za kulturo. Foto: Mestna občina Maribor

"Z ustanovitvijo javnega zavoda bo namesto sedanjih začasnih rešitev vodenja projekta ter začasne organizacije nekaterih nujnih dejavnosti v pripravljalni fazi projekta postavljena vodstvena in izvedbena kadrovsko organizacijska struktura ter zagotovljeni materialni pogoji za intenzivno pripravo in izvedbo projekta," je svetnikom na seji mariborskega mestnega sveta razložil vodja mestnega urada za kulturo Aleš Novak.

Kot je še dodal, glede na predhodne odločitve županov vseh partnerskih mest novi zavod ne bo vodil investicij v kulturno infrastrukturo oziroma s projektom EPK 2012 povezanih investicij. Za investicije bodo namreč še naprej avtonomno skrbela partnerska mesta sama, tudi v mestni občini Maribor se v ta namen vzpostavlja ustrezna služba znotraj mestne uprave.

Novoustanovljeni javni zavod bo dobil svoj sedež in prostore v nedavno obnovljenem Naskovem dvorcu. Na čelu tričlanske uprave bo generalni direktor, v njej pa bosta še programski in poslovni direktor. Zavod naj bi zaposloval največ 20 ljudi, kdo naj bi bili člani uprave, pa za zdaj uradno še ni znano.

Programski vodja gledališčnik Pandur?
Znano pa je, da mariborski župan Franc Kangler kot vodjo zavoda omenja prvega moža Narodnega doma Maribor in vodjo sedanjega začasnega sekretariata Vladimirja Rukavino, na mestu programskega direktorja pa si želi videti režiserja Tomaža Pandurja.

Člane uprave bo imenoval svet novega zavoda, v katerem bodo predstavniki mestne občine, predstavnik partnerskih mest ter predstavniki vlade, nacionalnega sveta za kulturo in zaposlenih.

Dodaten organ zavoda bo programski svet, ki ga bodo sestavljali strokovnjaki s področja kulture oziroma priznani kulturniki, ki jih izberejo v nacionalnem svetu za kulturo, na ministrstvu za kulturo, v pristojni mestni službi za kulturo in partnerskih občinah ter ekspert s področja ekonomije.

Predlog odloka predvideva stroške zavoda v višini 27,75 milijona evrov. Po nekaj več kot deset milijonov evrov naj bi prispevala mestna občina Maribor in ministrstvo za kulturo, približno pet milijonov evrov načrtujejo iz lastnih virov zavoda, kot so sredstva iz prodaje, sponzorstva in donacije.

Poldrugi milijon evrov pričakujejo z nagrado "Meline Mercouri", ki jo tri mesece pred začetkom dogodka uspešnim organizatorjem podeljuje Evropska komisija, nekaj malega pa bodo prispevala tudi druga partnerska mesta.

Novi zavod bo moral zelo hitro izdelati strateški načrt izvedbe projekta EPK in tudi letne poslovne načrte delovanja, saj bo njihova potrditev pogoj za sklenitev finančnih pogodb o financiranju projekta tako z ministrstvom za kulturo kot tudi z mestno občino Maribor in partnerskimi mesti.

Za čimprejšnjo vzpostavitev učinkovitega delovanja zavoda so z odlokom predvideni inštituti vršilcev dolžnosti članov uprave, kot so še poudarili predlagatelji, pa je od kakovosti odločitev o kadrovski sestavi uprave v poplnoma odvisna usoda kakovosti izpeljave celotnega projekta.

Kot še opozarjajo na mariborski občini, od prihodnjih upravljavcev zavoda, zlasti od programskega direktorja, pričakujejo, da bodo v sorazmerno kratkem času na podlagi predhodnih programskih zasnov projekta izdelali merila in kriterije za izbor kulturnih programov in projektov, ki predstavljajo metodološki okvir za izdelavo strateškega poslovnega načrta EPK 2012.

Svetniki so večinoma pozdravljali dokončno potrditev organizacijske oblike za projekt EPK, čeprav so nekateri spraševali, zakaj se mudi s sprejetjem po hitrem postopku. Drugi spet niso bili povsem zadovoljni z ustanavljanjem javnega zavoda, saj v drugih tovrstnih primerih v Evropi ni bilo tako, med nekaterimi pa je pomisleke sprožila razmeroma še precej nejasna finančna konstrukcija in skoraj neopazno finančno sodelovanje preostalih partnerskih mest.