Od januarja do oktobra so našteli 638.097 nočitev, kar je 11,4 odstotne točke več kot v istem obdobju lani. Za mesto, usmerjeno v turizem, je to "v kriznih časih posebej dragoceno", je v torek povedal intendant projekta Linz09 Martin Heller.

Za dobro četrtino se je v navedenem obdobju povečal obisk gostov iz Švice, podobno velja za češke obiskovalce, več pa je bilo tudi turistov iz same Avstrije, Nemčije in Italije. Nasprotno pa je znatno upadlo število klasičnih poslovnežev iz ZDA, s Kitajske, iz Velike Britanije in Rusije. Večji obisk Linza je izboljšal tudi rezultate turističnega obiska na ravni dežele Zgornje Avstrije.

Najbolj obiskano - vrteče kolo
Kljub vsem velikim besedam pa je bila najbolj obiskana zadeva z 272.860 turisti vrteče se kolo na eni izmed streh "Höhenrausch". Druge najbolj oblegane točke programa prestolnice kulture pa so bile vsakoletna prireditev "Pflasterspektakel", ki jo je letos videlo 210.000 obiskovalcev, potem projekt, realiziran v sodelovanju z Ars Electronica Centrom in voestalpine, "80 + 1" s 170.000 gosti in razstava Zeleni obroč Evrope (Das grüne Band Europas), ki jo je videlo 74.836 obiskovalcev.

Projekti v sklopu Linz09 so prejeli 18 priznanj, med katerimi je tudi evropska nagrada za oblikovanje (European Design Award). Skupina, ki je pripravila EPK 2009, se je še pohvalila, da je bilo o dogodkih v Linzu več kot 20.000 poročil in drugih prispevkov v medijih. Za Linz09 je delalo tudi kakšnih 200 prostovoljcev.

Proračun: 60 milijonov evrov
Proračun v skupni višini okoli 60 milijonov evrov pokriva projektno obdobje 2005-2010: mesto Linz je primaknilo 20 milijonov evrov, po toliko tudi dežela Zgornja Avstrija in država, 1,5 milijona evrov je bilo sredstev Evropske unije.

Sponzorji so prinesli okoli 10,5 milijona evrov, vstopnice in druge storitve 1,7 milijona evrov. Več kot 60 odstotkov vseh sredstev so porabili za programe, približno 19 odstotkov so usmerili v oglaševanje EPK-ja in trženje, se glasi bilanca avstrijskega Linza, EPK 2009.

V Mariboru za vodenje projekta ustanavljajo javni zavod
In kako pa napredujejo priprave v Mariboru? Pred dnevi je direktor začasnega sekretariata Evropske prestolnice kulture Vladimir Rukavina, sicer tudi prvi mož Narodnega doma Maribor, zanikal očitke, da je bilo, kar se tiče programa, izgubljenega precej dragocenega časa.

Potrjenih naj bi bilo 16 osnovnih programskih sklopov, marsikateri program, ki se je moral začeti že nekaj let pred letom 2012, pa se že izvaja in financira. Prav tako potekajo priprave za večino drugih programov, ki se bodo začeli dogajati v prihodnjih treh letih.

Prav tako so se udeleženci v projektu konec oktobra vendarle uspeli dogovoriti za ustanovitev novega javnega zavoda, ki naj bi bil enostavnejši, primernejši in okretnejši za vodenje zadev okoli EPK-ja.

V zvezi s finančno strukturo projekta pa je Rukavina povedal, da jim je ministrstvo iz proračuna za leto 2010 zagotovilo 2,4 milijona evrov, v letu 2011 okoli 2,6 milijona, v letu 2012 pa 5,7 milijona evrov za programski in izvedbeni del, ob tem pa bo približno v enakem znesku okrepilo postavke programskih razpisov, kjer bo prednostni pogoj pomembnost projektov. Maribor si bo sicer delil naziv evropske prestolnice kulture skupaj s portugalskim Guimaraesom.

Za odprtje novega muzeja Kandinski?
Eden najpomembnejših infrastrukturnih projektov v okviru EPK-ja pa je nov muzej sodobne umetnosti v Mariboru, katerega naj bi odprli z veliko razstavo Kandinskega, ki jim jo bo posredoval Guggenheimov muzej iz New Yorka. Pri tem pa se bodo mnogi seveda vprašali, ali je res treba odpreti muzej s takšnim projektom, ki ni popolnoma nič povezan z našim okoljem, povrhu vsega pa je nedvomno še zelo drag.