Iranci so priča največjim demonstracijam po letu 1979. Foto: Reuters
Iranci so priča največjim demonstracijam po letu 1979. Foto: Reuters
Protest
Na ulicah Teherana že več kot teden dni protestirajo proti spornim izidom predsedniških volitev. Foto: EPA
Iranske oblasti so onemogočile medijsko poročanje in mobilna omrežja. Foto: EPA
Policija je napovedala, da bo ostro obračunala s protestniki. Foto: EPA
Napetost v Iranu ne popušča
Pogovor z Matjažem Ingoličem
Odzivi na dogodke v Iranu

Mir Hosein Musavi je protestnike pozval k mirnim protestom in zadržanosti, saj pričakuje posredovanje varnostnih sil. V izjavi na svoji spletni strani je proteste proti spornim izidom predsedniških volitev označil kot legitimno pravico Irancev. Ob tem je obsodil številne aretacije protestnikov.

Po poročanju iranske državne televizije je bilo v soboto v spopadu s policisti ubitih 10 "teroristov", ranjenih je več kot 100 ljudi, izgredniki pa so zažgali dve bencinski postaji in mošejo ter napadli vojaško postojanko. Zaradi množične okrnitve medijskega poročanja obstaja sum, da je številka še veliko višja.

Verodostojnost poročanja iranske televizije je postavljena pod vprašaj, saj je tujim medijem prepovedano spremljati proteste, zato teh informacij niso mogli preveriti.

Britanski BBC je potrdil, da so iranske oblasti od njihovega stalnega poročevalca zahtevale, da v 24 urah zapusti državo, saj je po njihovem mnenju prirejal poročevanje o dogodkih, se ni zmenil za objektivnost, podpiral protestnike in teptal pravice iranskega naroda.

Obama: Vzdržite se nasilja nad lastnim ljudstvom
Ameriški predsednik Barack Obama je Iran pozval k ustavitvi vsakršnega "nasilja in nepravičnih dejanj zoper lastno ljudstvo". Oblasti je položil na srce, da svet opazuje dogajanje in žaluje za vsako nedolžno žrtvijo. "Če iransko vodstvo želi spoštovati mednarodno skupnost, mora obenem spoštovati tudi dostojanstvo lastnega ljudstva," je v izjavi zapisal Obama.

Nemška kanclerka Angela Merkel je iranske oblasti pozvala k ponovnem štetju glasovnic in se zavzela proti uporabi sile nad protestniki.

Na zahodne kritike dogodkov v Iranu se je že odzval zmagovalec volitev in dozdajšnji iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, ki je zahodne države, predvsem ZDA in Veliko Britanijo, opozoril, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve islamske republike.

"Zaradi prenagljenih komentarjev ne boste več v krogu prijateljev iranskega ljudstva, zato vam svetujem, da spremenite stališče in se ne vmešavate več," je dejal Ahmadinedžad, medtem ko je predsednik iranskega parlamenta Ali Laridžani zahteval "ponoven pregled" odnosov z Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo zaradi njihovih ""sramotnih izjav" o predsedniških volitvah v Iranu.

Britanski zunanji minister David Miliband je odločno zavrnil očitke, da so protestniki zmanipulirani od tujih držav.

Kritizirata tudi klerik in nekdanji predsednik
Kritike na ravnanje iranskih oblasti pa ne prihajajo samo od zunaj, ampak tudi od znotraj.
Nekdanji zmerni reformistični predsednik Mohamed Hatami je posvaril, da bi lahko imela prepoved protestov in javnega izražanja Musaviju nevarne posledice.

Svoj glas je povzdignil tudi odpadniški veliki ajatola Hosein Ali Montazeri, ki je bil eden izmed arhitektov islamske revolucije leta 1979, a je nato padel v nemilost zdajšnjega režima in zdaj že nekaj let živi v hišnem priporu. "Upiranje zahtevam ljudstva vera prepoveduje," je bil jasen Montazeri.

Zaustavitev delovanja medijev
Iran je sicer v medijski blokadi, dopisniki tujih medijev namreč ne smejo spremljati protestov, zato tudi večina informacij in fotografij oz. videoposnetkov, ki jih pošiljajo protestniki, v svet prihaja prek mobilnikov in spleta.

Iranska državna televizija, ki je pod nadzorom vladajoče elite, je v soboto predvajala več intervjujev s kritiki protestov in pozvala državljane, naj se združijo pod trenutno vlado, pri tem pa namignila, da ima od nemirov v državi največ koristi Zahod.

Pismo načelnika iranske policije
Načelnik iranske policije Ismail Ahmadi Mogadam je Musavija pisno posvaril, da se bodo policisti odločno borili proti nadaljnjim nemirom, pišejo iranski časopisi. "Če se bo trenutna situacija nadaljevala, naznanjam, da se bo policija, da bi zavarovala red in varnost družbe ter državljanov, odločno postavila po robu vsem nezakonitim aktivnostim."

Ob tem je Musaviju jasno nakazal, "da banditi delujejo v senci nezakonitih razmer, ki ste jih ustvarili vi", in opomnil, da policija nanje ni streljala. Po Mogadamovih besedah je bilo v povolilnih nemirih ranjenih 400 policistov. Ob tem naj spomnimo, da je v ponedeljek v nemirih umrlo 8 protestnikov, več deset jih je bilo ranjenih.

Čeprav so organizatorji protestov odpovedali sobotni shod, so se v iranski prestolnici zbrali številni privrženci Musavija, ki jih je policija razgnala z vodnimi topovi in solzivcem, ko so se skušali prebiti do središča mesta.


Musavi pripravljen na mučeništvo
Musavi je v soboto dejal, da je pripravljen na mučeništvo, privržence pa pozval k splošni stavki, če ga aretirajo. Kot je znano, je Musavi na volitvah prejel 36 odstotkov glasov, Ahmadinedžad pa 63, a Musavijevi privrženci so prepričani, da so volilni izidi prirejeni. Musavi in druga dva poražena kandidata so vložili pritožbo na izid volitev, vrhovni Svet varuhov pa je odredil ponovno štetje glasov, a le desetine glasovnic, kar ne more bistveno spremeniti izida.

Napetost v Iranu ne popušča
Pogovor z Matjažem Ingoličem
Odzivi na dogodke v Iranu