Muslimani po vsem svetu, tudi v Sloveniji, kjer jih je okoli 50.000, praznujejo kurbanski bajram. V Sloveniji je bila osrednja molitev v športni dvorani na Kodeljevem v Ljubljani, molitve pa so bile tudi v krajih, kjer deluje skupnost, in sicer v Kranju, Tržiču, na Jesenicah, v Škofji Loki, Postojni, Ajdovščini, Kopru, Kočevju, Trbovljah, Celju, Velenju, Mariboru, Sežani, Izoli, Novi Gorici, Krškem in Novem mestu.

Mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus je v govoru povedal, da dvorana na Kodeljevem ali katera koli druga športna dvorana, v kateri se opravlja bajramska molitev, simbolizira družbeni status muslimanov v Sloveniji kot marginalne skupnosti ali skupnosti brez ustreznega družbenega statusa.

"Smo avtohtoni evropski muslimani in smo se navadili živeti v Evropi, toda nikoli ne bomo privolili v status drugorazrednih državljanov," je dejal in dodal, da so se za to trudili in se bodo še naprej zavzemali za izboljšanje svojega statusa.

Opozoril je še, da se v Sloveniji kot majhna islamska skupnost ne morejo ukvarjati z velikimi svetovnimi vprašanji, kljub temu pa od pristojnih organov zahtevajo, da čim prej sprejmejo zakone o prepovedanih odhodih na tuja bojišča.

"Zahtevamo tudi, da se objavi, kdo novači ljudi za odhajanje na tuja bojišča, da se v Sloveniji nehajo manipulacije s temi vprašanji," je še poudaril Grabus.

Terorizem je po njegovem mnenju splošno zlo oz. je barbarstvo in anticivilizacijsko delovanje. Islamska skupnost v Sloveniji ostro obsoja kakršno koli nasilje, ki uporablja islamske simbole, je poudaril in dejal, da je to zločin zoper islam.

Islamska skupnost v Sloveniji je po njegovih besedah vedno delovala transparentno in javno. "Za nas je ponižujoče, da se nas obravnava kot tujce ali kot morebitno nevarnost samo zato, ker smo muslimani. Nikomur se ne bomo opravičevali zato, da smo muslimani," je v bajramski molitvi poudaril Grabus.

"Naša vloga je, da pomagamo ljudem v stiski, ljudem, ki iščejo tolažbo v veri zaradi različnih težav, ki jih prinaša življenje. Nismo nikakršni zasliševalci, niti ne smemo biti tisti, ki bodo ljudi preverjali, kako verujejo. Naša vloga je, da širimo dobro ter da se s svojimi sosedi iskreno in odkrito pogovarjamo o vseh dilemah, s katerimi se soočamo, tudi o vprašanjih islama," je še dodal.

Kurban bajram je družinski praznik
Kurbanski bajram je družinski praznik, po molitvi se verniki odpravijo na obed v krogu družine, nato pa obiščejo sorodnike in prijatelje, je pojasnil tajnik islamske skupnosti Nevzet Porić.

Ta teden se je množica vernikov z vsega sveta, med njimi tudi 23 vernikov iz Slovenije, zbrala na romanju v Meki, ki predstavlja eno od petih praktičnih islamskih dolžnosti. Vrhunec romanja je bil v petek, ki so ga verniki preživeli v molitvi na gori Arafat, kjer je imel prerok Mohamed po verskem izročilu zadnji govor. V njem je poudaril pomembnost ohranjanja človeškega življenja in dostojanstva ter ohranjanja bratskih odnosov.

Danes bodo verniki na romanju začeli simbolično kamenjanje hudiča. Kot pojasnjujejo v islamski skupnosti, ima hadž zunanje in notranje dimenzije, ki posamezniku pomagajo, da duhovno napreduje in dozori ter razume in dojame, da je vse, kar je na Zemlji, prehodno, razen Boga.

Na praznik kurbanski bajram se verniki spominjajo dogodka, ko je Alah po verskem izročilu Abrahamu zaukazal, naj žrtvuje svojega sina. Ko je videl, da je Abraham to pripravljen storiti, ga je ustavil in na žrtveni kamen namesto sina postavil jagnje. V spomin na ta dogodek verniki ponekod ob prazniku še danes opravljajo obrede žrtvovanja, ponekod pa znesek, ki bi ga sicer porabili za žival, namenijo skupnosti.