Z bajramom se končuje ramazan, mesec, med katerim naj bi po islamskem izročilu pred približno 1.400 leti nadangel Gabrijel preroku Mohamedu razkril 114 sur Korana. Muslimani tako verjamejo, da je bil ramazan mesec, ko je bil iz nebes poslan Koran, muslimanska sveta knjiga, ki je po njihovih besedah človekovo vodilo in sredstvo odrešitve. Ramazan predstavlja tudi enega izmed petih stebrov islamske vere, kamor spada še pet molitev na dan, izpovedovanje vere, davek revnim in romanje v Meko.

Muslimani praznujejo dva bajrama - ramazanskega in kurbanskega. S prvim bajramom muslimani zaznamujejo konec posta. Prvi dan bajrama družina vstane že zelo zgodaj zjutraj in poje manjši obrok, temu pa sledi udeležba na slovesnih skupnih molitvah v mošejah, dvoranah ali na stadionih. Bajram se konča s pojedino pri sorodnikih ali prijateljih, v teh dneh pa je prepovedan post.

Kurbanski bajram traja štiri dni in je vezan na hadž, romanje v Meko, muslimansko sveto mesto, ki je tudi eden izmed petih stebrov islama. Kurban bajram zaznamuje torej romanje v rojstni kraj preroka Mohameda, njegovo okolico in Medino, je pa to tudi praznik žrtvovanja eid al adha, ko muslimani v spomin na preroka Abrahama zakoljejo ovco ali kakšno drugo žival.

K. T.