Na fotografiji imam Hassani Abdelhadi, ki pridiga v mošeji Attadamoun  v pariškem predmestju Saint-Denis, kjer so teroristi načrtovali napad. Foto: Reuters
Na fotografiji imam Hassani Abdelhadi, ki pridiga v mošeji Attadamoun v pariškem predmestju Saint-Denis, kjer so teroristi načrtovali napad. Foto: Reuters
false
V Bruslju še vedno velja najvišja, četrta, stopnja pripravljenosti. Foto: Reuters
Šole in vrtci v Bruslju spet odprti

Predsednik omenjenega sveta Anouar Kbibech meni, da bi morali muslimanski verski vodje imami za opravljanje svojega dela dobiti certifikat, "kot vozniško dovoljenje", s katerim bi dobili zagotovilo, da promovirajo "strpen in odprt islam", piše britanski Guardian. "Nastopil je čas za ukrepanje. Muslimani v Franciji bodo odigrali svojo vlogo," je dejal Kbibech, ob čemer je obsodil vse tiste, ki uporabljajo nasilje in ki "nikoli ne bodo imeli podpore francoskih muslimanov".

Osrednja muslimanska organizacija v Franciji sprejema odločitev enajst dni po terorističnem napadu v Parizu, v katerem je bilo v treh ločenih in usklajenih napadih ubitih 130 ljudi. V družbi je vedno več strahu, da muslimanske vernike v skrajno islamistično mišljenje premamijo ravno pridigarji skrajnega islamizma.

Preverjanje znanja
Imami bi licenco oziroma certifikat dobili po preverjanju znanja iz teologije in poznavanja francoskih vrednot. Ravno zato bi morali podpisati posebno "listino imamov", v kateri bi se s podpisom zavezali, da bodo "spoštovali zakone Francije". Med napadalci v Parizu so bili kar štirje francoski državljani, odgovornost za napad pa je prevzela Islamska država.

Anouar Kbibech se sicer zaveda, da četudi bodo nekemu imamu odvzeli pravico do pridiganja, to ne pomeni, da ne bo pridigal še naprej, a odgovornost bi tako padla na ramena mošeje, ki bi presojala o tem, koga najema. Ob tem je dodal, da bo CFCM določil tudi poseben "verski svet", ki bo uporabljal teološke argumente, s katerimi bodo ovrgli "vsak argument, ki ga uporabljajo teroristične in džihadistične organizacije, ki novačijo mlade ljudi".

V Bruslju odprli šole
V Bruslju, kjer še vedno velja najvišja četrta stopnja pripravljenosti, so medtem po štirih dneh znova odprli šole, operativne so tudi mestne podzemne železnice. Na ulicah za varnost še vedno skrbi več sto oboroženih policistov in vojakov, saj se oblasti zaradi povezav osumljencev z Brusljem bojijo, da bi teroristi v evropski prestolnici izvedli podoben napad, kot so ga v Parizu.

Glede samih napadov je tožilstvo v Bruslju zaradi terorizma vložilo obtožnico proti petim ljudem. Glavni načrtovalec napadov Abdelhamid Abaaoud, ki ga je policija ubila v akciji v pariškem predmestju Saint-Denis, je bil v času napada na gledališče Bataclan tam. Francoske oblasti so tudi odkrile sled telefonskih pogovorov, ki kažejo, da se je vrnil tudi na območje kavarn in restavracij, kjer je prav tako potekalo streljanje. Prav tako naj bi obstajali dokazi, da je načrtoval še napad poslovno četrt La Defense.
Belgijske oblasti so medtem za en mesec podaljšale začasni pripor Lazezu Abraimiju, enemu od petih obdolžencev. Abraimi sicer zanika pomoč glavnemu osumljencu za pariške napade Salahu Abdeslamu, ki naj bi se skrival v Belgiji, zaradi česar je v prestolnici razglašena najvišja stopnja teroristične ogroženosti.
Abraimija so oblasti obdolžile vpletenosti v teroristične dejavnosti, ker sumijo, da je Abdeslama prevažal po Bruslju dan po napadih oziroma pozneje. V njegovem avtu so našli dve strelni orožji in krvave sledi. Abraimijev odvetnik Sokol Vljahen pravi, da njegova stranka zanika pomoč Salahu Abdeslamu ter da Salaha in njegovega brata Brahima, ki se je 13. novembra razstrelil v Parizu, pozna le na videz, ker so živeli v isti četrti.

Šole in vrtci v Bruslju spet odprti